1O GOSPOD, Bog rešitve moje duše, k Tebi sem klical po pomoč podnevi; ponoči sem v Tvoji prisotnosti.
2Naj moja molitev pride pred Tebe in resnično vstopi v Tvojo prisotnost; Svoje uho nagni k mojemu klicu!
3Kajti poln težav sem in moje življenje se približuje Šeolu, (kraju mrtvih).
4Prištet sem med tiste, ki gredo dol v jamo, (grob); sem kakor človek, ki nima pomoči ali moči, [zgolj senca],
5zavržen med mrtvimi, kot umorjeni, ki ležijo v [brezimnem] grobu, katerih se Ti [resno] nič več ne spominjaš in so odrezani od Tvoje roke.
6Ti si me položil v globine najgloblje jame, v temo, v globine.
7Tvoj bes težko leži na meni in Ti si me prizadel z vsemi Svojimi valovi.
8Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Ti si moje [poznane] prijatelje postavil daleč od mene; Ti si me naredil njim za gnusobo. Utišan sem in ne morem priti naprej.
9Moje oko postaja motno zaradi bolesti in trpljenja. Gospod, vsak dan sem klical k Tebi; k Tebi sem iztegnil svoji roki.
10Ali boš Ti kazal čudeže mrtvim? Ali bodo preminuli vstali in Te hvalili?
11Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Ali bo Tvoja neomajna ljubezen razglašena v grobu? Ali Tvoja zvestoba v Ábadonu, (Šeolu, kot kraju zrušenja in pogubljenja)?
12Ali bodo Tvoji čudeži spoznani v temi? In Tvoja pravičnost na kraju pozabe, [kjer mrtvi pozabljajo in so pozabljeni]?
13Toda jaz kličem k Tebi, o Gospod; in zjutraj bo moja molitev prišla Tebi nasproti.
14Gospod, zakaj me Ti zavračaš? Zakaj Ti skrivaš Svoj obraz pred menoj?
15Trpel sem in od svoje mladosti sem bil blizu smrti; medtem ko sem trpel Tvoje grozote, sem zmeden, [slabim].
16Tvoj siloviti bes je šel čezme; Tvoje strahote so me uničile.
17Obdajajo me kakor poplave skozi ves dan; skupaj so se zgrnili nadme.
18Zaljubljenca in prijatelja si Ti postavil daleč od mene; moja poznana prijatelja sta tema in grob.