1Oh Gospod Bog, rešitev moje duše, pred teboj sem klical dan in noč.
2Naj moja molitev pride predte, svoje uho nagni k mojemu klicu,
3kajti moja duša je polna stisk in moje življenje se bliža grobu.
4Prištet sem s tistimi, ki gredo dol v jamo. Sem kakor človek, ki nima moči.
5Svoboden med mrtvimi, kakor umorjeni, ki ležijo v grobu, ki se jih ne spominjaš več in so iztrebljeni iz tvoje roke.
6Položil si me v najglobljo jamo, v temo, v globine.
7Tvoj bes trdno leži na meni in prizadel si me z vsemi svojimi valovi. Sela.
8Mojega znanca si postavil daleč od mene, njim si me naredil [za] ogabnost; zaprt sem in ne morem priti ven.
9Moje oko žaluje zaradi stiske; Gospod, vsak dan sem klical k tebi, svoje roke sem iztegoval k tebi.
10Hočeš mrtvim pokazati čudeže? Mar bodo mrtvi vstali in te hvalili? Sela.
11Bo tvoja ljubeča skrbnost oznanjena v grobu? Ali tvoja zvestoba v propadu?
12Bodo tvoji čudeži spoznani v temi? In tvoja pravičnost v deželi pozabljivosti?
13Toda jaz sem klical k tebi, oh Gospod in zjutraj te bo moja molitev prestregla.
14Gospod, zakaj zavračaš mojo dušo? Zakaj skrivaš svoj obraz pred menoj?
15Prizadet sem in od svoje mladosti pripravljen umreti; medtem ko trpim tvoje strahote, sem raztresen.
16Tvoj kruti bes gre prek mene, tvoje strahote so me uničile.
17Vsak dan so prišli okoli mene kakor voda, skupaj so me obkrožali.
18Ljubega in prijatelja si postavil daleč od mene in mojega znanca v temo.