1Bodi mi usmiljen, oh Bog, bodi mi usmiljen, kajti moja duša zaupa vate. Da, v senci tvojih peruti si bom pripravil svoje zatočišče, dokler te katastrofe ne bodo minile.
2Klical bom k Bogu najvišjemu, k Bogu, ki zame opravlja vse stvari.
3Poslal bo z neba in me rešil pred grajo tistega, ki me hoče požreti. Sela. Bog bo poslal svoje usmiljenje in svojo resnico.
4§ Moja duša je med levi in ležim celó med tistimi, ki so vneti z ognjem, celó človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice ter njihov jezik oster meč.
5Bodi povišan, oh Bog, nad nebo, naj bo tvoja slava nad vso zemljo.
6Pripravili so mrežo za moje korake, moja duša je sklonjena. Zame so pred menoj izkopali jamo in v katere sredo so sami padli. Sela.
7Moje srce je trdno, oh Bog, moje srce je trdno. Prepeval bom in dajal hvalo.
8Zbudi se kvišku, moja slava, zbudita se plunka in harfa. Jaz sam se bom prebudil zgodaj.
9Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvom, prepeval ti bom med narodi.
10Kajti tvoje usmiljenje je veliko do neba in tvoja resnica do oblakov.
11Bodi povišan, oh Bog, nad nebo. Naj bo tvoja slava nad vso zemljo.