1Pomagaj, Gospod, kajti bogaboječi človek izginja, kajti zvesti izmed človeških otrok slabi.
2Prazne reči govorijo vsak s svojim bližnjim. Govorijo z laskavimi ustnicami in dvoličnim srcem.
3Gospod bo iztrebil vse laskave ustnice in jezik, ki govori ponosne stvari,
4ki so rekli: »S svojim jezikom bomo prevladali, naše ustnice so naša last. Kdo je gospodar nad nami?«
5»Zaradi zatiranja siromašnega, zaradi vzdihovanja pomoči potrebnega se bom sedaj vzdignil,« govori Gospod, »postavil ga bom na varno pred tistim, ki se napihuje nad njim.«
6Gospodove besede so čiste besede; kakor srebro, preizkušeno v zemljini talilni peči, sedemkrat prečiščeno.
7§ Ti jih boš varoval, oh Gospod, pred tem rodom jih boš ohranil na veke.
8Zlobni hodijo na vsaki strani, ko so najnizkotnejši ljudje povišani.