1{Načelniku godbe; za globoke glasove. Psalm Davidov.} Pomagaj, Gospod, ker preminil je dobrodelnik, ker izginila so zvesta srca izmed sinov človeških.
2Lažnivost govoré drug z drugim, s priliznjenimi ustnami in z dvojnim srcem govoré.
3Gospod pokonča vse priliznjene ustne in jezik, ki bahavo govori,
4nje, ki govore: Našega jezika moč obvelja, ustne naše so v naši oblasti; kdo bi nam bil gospodar?
5Zavoljo zatiranja ubožcev, zavoljo zdihovanja revežev vstanem sedaj, govori Gospod; na varno postavim njega, ki po tem koprni.
6Besede Gospodove so čiste besede, kakor srebro, očiščeno v topilni peči na zemlji, osnaženo sedemkrat.
7Ti, Gospod, ohraniš uboge, branil jih boš tega rodu na veke.
8Brezbožni šopirno hodijo vseokrog, ko se povzdiguje malopridnost med človeškimi otroki.