1Kana o Isus jekhvar završisardas e molitvava, nakhlo leste jek katar e učenikurja thaj phendas lešće: “Gospode, sikav men te molimen sago kaj o Jovano savo bolelas sikada pire učenikonen.”
2O Isus phendas lenđe: “Kana molin tumen, phenen:
3Mangro amaro deamen svako đes!
4Thaj jartosar amenđe e bezeha amare,
5Thaj o Isus phendas lenđe: “Zamislin te džan ke tumaro drugari ande opaš e rjat thaj phenen lešće: ‘Drugarina, deman udžile trin mangre.
6Kaj avilo mungro drugari dromestar, a naj man so te čhav angle leste te hal!’
7A okova andral phenel lešće: ‘Na dosadisar manđe! O vudar si već phandado, a e čhavrora si manca ando kreveto thaj soven. Naštik uštav te dav tut.’
8Phenav tumenđe: Ako či ni uštel te deles kaj si lesko drugari, uštela te del les zbog godova kaj lešće drugare naj ladžavo te avel uporno.11,8 O Isus mothol akaja paramiči sar sikadasas kroz e slike sar o drugari či odbisardasas te pomožil tumenđe ako situmen bari potreba thaj zamolin les majbut drom palo pomoć. Pe isto način o Del či dobila te del tumen okova so si tumenđe potrebno ako uporno phučen les. Ako čak vi o drugari savo či volil tut, dela tut okova so trubul tut kana ustrajno molis les, kozom majbut o Del, savo si lačho dad thaj savo volil tut, dela tut okova so trubul tut kana ustrajno molis les.
9Isto gajda phenav tumenđe: Manđen thaj delape tumenđe! Roden thaj araćhena! Maren po vudar thaj putrelape tumenđe!
10Kaj kogod manđel, primil. Ko rodel, araćhel. Ko marel po vudar, putrelpe lešće.
11Savo dad maškar tumende kana o čhavro lesko manđel lestar mačho, del les umesto mačho sap?
12Ili kana manđel angro, zar dela les škorpijono?
13Ako tumen, vi ako sen bilačhe, džanen te den lačhe darurja tumare čhavrenđe, kozom majbut tumaro nebesko Dad dela Sveto Duho okolen save manđen lestar!”
14Jekhvar o Isus trada e bilačhe duho andar o manuš savo sas nemo. Kana inkljisto o bilačho duho, o nemo manuš počnisardas te ćerel svato. Thaj o but o them divisajlo.
15A varesave lendar phendine: “Vo tradel e bilačhe duhonen e Veelzevulešće silava,11,15 e Veelzevulešće Veelzevul si aver alav palo Sotona ili beng. Varekana ramolpes vi “Vaal–Zevuv”. Akava alav doslovno značil “gospodari e maćhengo”, so značil “vladari pe demonurja”. Akava si alav povezime e hohamne devlesa “Vaal–Zevuva” andar o Ekron (dik 2. Car 1,2, 3, 6). savo si e benđengo knezo.”
16A aver iskušisardine e Isuses gajda kaj rodenas lestar varesosko znako andar o nebo kaj o Del bičhalda les.11,16 Gajda kamline te o Isus dokažil kaj si lesko autoriteto katar o Del.
17Ali o Isus džangla lenđe gndimata thaj phendas lenđe: “Ako e manuša andar isto carstvo borin pes maškar peste von uniština piro carstvo. Vi ako e familijaće članurja borinpes maškar pende, uniština piri familija.
18Ako si o beng 11,18 o beng Ando original ramol: “Sotona”. Ako o Sotona thaj e članurja lešće carstvošće borin pes maškar pende lengo carstvo propadnila. ande peste podelime, sar ačhela lesko carstvo? A tumen phenen kaj me e Veelzevulešće silava tradav e bilačhe duhonen andar e manuša.
19Ako me e Veelzevulešće silava tradav e bilačhe duhonen andar e manuša, kašće silava askal tumare učenikurja traden len11,19 Čak vi e farisejenđe učeniko isto tradenas e bilačhe duhonen. ? Gajda von korkoro dokažina kaj najsen ando pravo.
20Ali ako me e Devlešće silava11,20 Ando original ramol: “e Devlešće najesa”. Dik 2. Mojs 8,19. tradav e bilačhe duhonen, čačes avilo tumende e Devlesko carstvo.”
21O Isus još phendas: “Džikaj god o zuralo manuš, lačhe naoružime, araćhel piro ćher, lesko barvalipe si sigurno.
22Ali te avel o majzuralo lestar, svladila les thaj otmil lešće sa lesko oružije ande savo uzdilaspe, a o pleno razdelila.”11,22 Akava phenel palo Isus savo pobedil e benđes (Satanes) thaj lešće demone sago kaj si o Isus maj zuralo manuš savo lel savo len so pripadil e zurale manušešće.
23Zato ko naj manca protiv mande si. Thaj ko manca či ćidel, rspil.11,23 či ćidel, rspil o Isus phenel kana ćiden pes e učenikurja save sledin les: “Kogot či navodil e themes te aven thaj sledin man, navodil len te džan majdur mandar.”
24Askal o Isus phendas: “Kana o bilačho duho inkljel andar o manuš, lutil pe puste thana11,24 puste thana Ando original ramol: “bi paješće than” savo phenel pale “opustošime thana” kaj lutin e bilačhe duhurja. thaj rodel pešće than kaj šaj te odmoril pes. A kana či araćhel o than, phenel: ‘Boldava man ande mungro ćher, ando manuš andar savo inkljistem.’
25Thaj kana areslo o bilačho duho arakhlas e manuše savo si sago o čučo ćher, šlado thaj lačhardo.
26Askal džal thaj lel pesa efta aver duhurja, majgore lestar thaj del andre thaj okote nastanilpe. Po krajo godole manušešće avela majgore nego kaj sas lešće po početko.”
27Dok o Isus godova phenelas, varesošći manušnji kaj sas maškar o but o them čhutas muj: “Blagoslovime o đi ćire dejako savo inđardatu thaj e čuča save pilan!”
28O Isus phendas: “Još majblagoslovime si okova savo ašunel o alav e Devlesko thaj ačhel paćivalo!”
29Sar o them sa majbut ćidelaspe o Isus počnisarda te mothol lenđe: “Tumen manušalen save train ande akaja vrjama sen bilačhe manuša. Tumen roden znako.11,29 Aver alavenca: “Kamen mandar te ćerav čudo sago dokazo kaj avilem katar o Del.” Ali aver znako či delape tumenđe osim e čudurja save o Del ćerdas palo Jona.11,29 O Jona sas proroko ando Purano savezo (dik Jona 1,7; 2,10; Mt 12,40). Pale trin đes inkljisto džudo andar o đi e bare mačhesko, sago kaj o Isus nakon trin đes inkljela andar o limori.
30Kaj okova so sas e Jonasa sas znako e manušenđe save trainas ando gav savo akhardolas Niniva,11,30 E manuša savenđe o Jona propovedilas sas zurale bilačhe. Trainas ando gav savo bučholas Niniva, savo sas glavno gav ande Asirija, thaj sas bare dušmaja e Izraelconenđe (dik Jona 3). a ande savo o Del bičhalda les. Gajda okova so manca dogodilape avela znako kaj man, e Čhave e Manušešće, o Del bičhaldas akale themešće.11,30 Ando original ramol: “Kaj sago kaj sas o Jona znako e Ninivljanenđe, gajda o Čhavo e Manušesko avava znako akale naraštajošć.”
31Po đes kana avela e Devlesko sudo, e carica savi dumut vladilas e južno phujava, savi akhardolas Saba,11,31 E carica katar e Saba (ande ađes akhardo Jemen) putuilas prekal 1500 kilometrja te ašunel e Solomonešći mudrost. Trailas 1.000 brš majsigo katar o Hristo (dik 1. Car 10,1–13; 2. Dnev 9,1–12). uštela thaj osudila e manušen save si ađes džude. Kaj dadural avili te ašunel e care Solomone savo sas zurale mudro, a akate si vareko majbaro vi katar o Solomon, a tumen či kamen te čhon kan leste!
32E manuša save majsigo trainas ando gav savo akhardolas Niniva, uštena po đes kana avela e Devlesko sudo thaj osudina e manušen save akana train. Kaj von pokaisajle kana o Jona propovedilas, a ake, akate si vareko majbaro katar o Jona a tumen još či pokaisajle!”
33O Isus majdur sikavelas: “Khonik či del jag o stenko te čhol les po garado than, niti tale korpa, nego po čirako te okola kaj den andre dićhen o svetlo.11,33 Retkurja 33-36 si metafora savjava o Isus phenel pale piro sikaipe sago palo “svetlo” pale savo kamel te lešće učenikurja čhon kan thaj delin averenca. Vo phenel pale manuša save či džanen ili či prihvatisaren lesko sikaipe sago kaj si ando “tunjariko”.
34Ćiri jak si stenko ćire telošće. Kana si ćiri jak sasti, sasto ćiro telo si ando svetlost. Ali, ako si ćiri jak nasvali, ćiro telo si ande tama.11,34 Ando original ramol: “Stoga, ako si ćiri jak sasti, sasto ćiro telo avela osvetlime e svetlosa. No ako ćiri jak naj sasti, sasto aveja ande tama.” O grčki pridjev akate si prevedime palo “sasto” ujedno značil potpuno odanost e Devlešće thaj naj opteretime e brigenca palo matrijalno. Aver alavenca: “E jak si sago e svetiljka e telošće. Te či previše vodin briga pale matrijalno, jasno dićhena ando trajo, ali ako previše vodin briga pale lende tumaro vido avela zasenime thaj e tama pherela tumaro trajo.”
35Zato le sama te okova so gndis kaj si ande tute svetlost naj li tama.
36Ako si sasto ćiro telo osvetlime thaj ni cara tama naj ande tute, askal sasto aveja prosvetlime, sago kana o stenko pire svetlosa osvetlil tut.” 11,36 O Isus phenel isto čačipe sago usporedba. Vo phenel pale manuša save si pherde čačipe sago kaj si von svetiljka savi zurale sijal.
37Kana o Isus dija gata o svato, avilo leste varesavo farisejo thaj akharda les ande piro ćher te hal. Vo dija andre thaj lijas than pale sinija.
38Kana godova dikhlas o farisejo, začudisajlo kaj o Isus bešlo pale sinija majsigo nego so thodas pire vas sago kaj trubujas prema e židovengo običaj.11,38 E Jevreja sas pravilo te e manuša thoven pire vas đi ke khuvja te aven obredno čiste anglo Del.
39A o Gospod phendas lešće: “Tumen e fariseja gadići trudin tumen te thoven tumare tahtaja thaj e čare avrjal, a pherdine len e pohlepava thaj e bilačhipeja.
40Bi gođavalen! Naj li o Del okova kaj stvorisardas e manušes thaj pindžarel les andral sago vi avrjal?11,40 O Isus koristil te phučel akava te ukoril e farisejen kaj či haćaren kaj si okova so si ande lenđe ile zurale važno.
41Zato den okova so si andral, andar e tahtaja thaj andar e čare so handžvale inćaren samo pale tumende, okolenđe savenđe si majpotrebno sago milostinja thaj saste avena čiste andral thaj vi avrjal.
42Ali jao tumenđe, farisejalen! Kaj den deš posto e Devlešće katar sa e začinurja thaj katar o povrće,11,42 e začinurja thaj katar o povrće Ando original ramol: “E nana thaj katar e ruta thaj katar svako vrstako povrće.” a či marin pale pravda e manušenđi thaj pale ljubav e Devlešći so si majvažno. Trubun te den deš posto, ali či troman te zanemarin akava so si majvažno.
43Jao tumenđe farisejalen! Kaj volin te bešen pe počasne thana ande sinagoge thaj te e manuša pozdravin tumen pherde poštuipe prema tumende pe javne thana.
44Jao tumenđe farisejalen kaj sen sago e limorja, save naj obeležime, pe save e manuša phirena a či džanen kaj si okote o limori thaj postain duhovno melale!”11,44 Kana e Židovurja phirenas prekal e limorja, postanisardinesas obredno nečiste ili aver alavenca či aviline sas majbut svete. Akala limorja save nas označime prouzročinas te von godova slučajno postanin.
45Askal varesosko katar e sikavne e Mojsiješće zakonestar phendas e Isusešće: “Sikavneja, dok gajda phenes, vi amen vređos.”
46A o Isus phendas: “Jao vi tumenđe, sikavnalen e Mojsiješće zakonestar! Kaj čhon pe manuša o pharipe gajda kaj den len pravilo save naštik te inđaren, a tumen korkoro ni e najesa či kamen te mrdnon te pomožin lenđe te inđaren godova pharipe.
47Jao tumenđe! Kaj vazden e prorokonenđe spomenikurja, a tumare pradada mudardine len.
48Godolesa kaj či train so e prorokurja sikavenas svedočin kaj odobrin okova so ćerdine tumare pradada: von mudardine len, a tumen spomenikurja vazden lenđe!11,48 O Isus koril e farisejen thaj e sikavnen e Mojsiješće zakonestar. Von džanen palo mudaripe e prorokonen, ali či osudin pire pradada godova kaj mudarenas len. Aver alavenca: “Gajda kaj umesto te osudin len, tumen potvrdisaren thaj slažintumen lenca”.
49Zato vi o Del mudro phendas: ‘Bičhalava lende e prorokonen thaj e apostolen. Varesaven mudarena a varesaven progonina.’
50Zato tumaro naraštaj smatrilape došalo palo rat kaj sas čhordo e prorokonengo katar o postanko e themesko,
51katar o rat e prvo prorokosko džiko rat e poslednjo prorokosko, e Aveljesko dži ko rat e Zaharijasko,11,51 O Avelj sas prvo manuš savo sas mudardo ando Purano zaveto (1. Mojs 4,1–16), a o Zaharija sas zadnjo manuš savo sas mudardo ando Purano zaveto (2. Dnev 24,20–22). savo sas mudardo maškar o žrtveniko thaj o svetište. Ej phenav tumenđe, kaj rodelape o računo katar akaja generacija tumaro naraštaj avela odgovorno pale godova rat savo sas čhordo!11,51 Jedine prorokurja saven poštuin si e mule prorokurja! Baš sago lenđe pradada či čhonas kan ke prorokurja ando purano Zaveto, gajda vi akala fariseja thaj e sikavne e Mojsiješće zakonestar či čhon kan ko Isus thaj čikamen te čhon kan ke apostolurja saven o Isus bičhalel. E Devlesko strpljenje okončila pes thaj vo konačno sudila e Izraelošće pa le sa e brša save odbacisardine lešći poruka.
52Jao tumenđe, sikavnalen e Mojsiješće zakonestar! Kaj line e ćija katar o džanglipe pale Devlesko carstvo thaj garadine katar e manuša.11,52 O Isus phenel pale Devlesko čačipe sago kaj si ando ćher ande savo e učenikurja čikamen te den andre, ali či mućen ni averenđe te avelen e ćija te den andre. Akava značil kaj e sikavne či pindžaren čačes e Devles, ali sprečin vi averenđe te pindžaren les. Korkoro či den andre ando carstvo, a či mućen te den andre okola kaj kamen te den.”
53Kana o Isus inkljisto okotar, e sikavne e Mojsiješće zakonestar thaj e fariseja počnisardine zurale te holjavon pe leste thaj navalisardine pe leste te phučen les but vareso.
54Von dićhenas te astaren les ande varesavo pogrešno alav sar optužisardinesas les.