1Načelniku godbe, psalm Davidov, pesem.
2Tebi gré gotova hvala, o Bog, ki si na Sijonu, in tebi je opravljati obljubo.
3O ki slušaš molitev, noter do tebe pride vse meso.
4Premagale so me bile hudobije, grehe naše tí opiraš.
5Blagor mu, kogar izvoliš in pripuščaš, da bode prebival v vežah tvojih: sitimo se z dobroto hiše tvoje, sè svetimi rečmi tvojega svetišča.
6Čestitljive reči nam govoriš v pravici, o Bog blaginje naše; zaupanje vseh dalnjih pokrajin zemlje in morja.
7Gore utrjuješ v kreposti svoji, z močjo opasan.
8Šum morja strahuješ, šum vodá njegovih, in narodov hrup;
9Ki delaš, da prepevajo jutranje vzhode in večerne prebivalci pokrajin, boječ se znamenj tvojih.
10Obiskuješ to zemljo in je želiš, močno jo bogatiš; s potokom Božjim polnim vodé; pripravljaš njih žito, ko si jo tako obdelal.
11Razore njene namakaš, brazde njene poravnavaš; z deževjem jo raztapljaš, kal njeno blagoslavljaš.
12Venčaš dobrote svoje leto, in sledovi tvoji kapljajo maščobo.
13Kapljajo v ograje puščave in z radostjo se ogrinjajo griči.
14Pašniki se odevajo s čedami, in doline se pokrivajo s pšenico; ukajoč delajo in tudi pojó.