1Načelniku godbe v Jedutunu, psalm Davidov.
2Samo v Bogu počiva duša moja, od njega je moja blaginja.
3Samo on je skala moja in blaginja moja; grad moj, ne omahnem mnogo.
4Doklej bodete snovali težave nad moža? pobiti bodete vsi, podobni nagnenemu zidu, ograji omajani.
5Samo z visokosti njegove pahniti ga ukrepljejo, veselé se laži; z usti svojimi blagoslavljajo, znotraj v sebi pa preklinjajo hudo.
6Samo v Bogu počivaj, duša moja, ker od njega je upanje moje.
7Samo on je skala moja in blaginja moja, grad moj; ne omahnem.
8V Bogu je blaginja moja in slava moja; krepka skala moja, pribežališče moje je v Bogu.
9Zaupajte mu vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog nam je v pribežališče.
10Sama ničevost so prostega človeka otroci, laž so odličnega moža otroci; na tehtnico vkup položeni, poskočili bi nad ničevost.
11Ne zaupajte zatiranju, in zaradi ropa ne bodite prevzetni; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanj srca.
12Enkrat je govoril Bog, dvakrat sem slišal isto, da je moč Božja,
13In da je milost tvoja, Gospod, da bodeš ti povrnil vsakemu po delu svojem.