1Načelniku godbe na strune po osmini; psalm Davidov.
2Gospod, v jezi svoji ne pokôri me; in v srdu svojem ne tepi me.
3Milosten mi bodi, Gospod, ker opešal sem: ozdravi me, Gospod, ker preplašene so kosti moje.
4In duša moja je preplašena silno, ti torej, Gospod, doklej?
5Povrni se, Gospod; otmi dušo mojo, po milosti svoji reši me.
6Ker spomina nate ni v smrti sami; v grobu kdo te bode slavil?
7Utrujen sem v zdihovanji svojem; storil sem, da plava vso noč postelja moja; sè solzami svojimi sem raztopil ležišče svoje.
8Otemnelo je od žalovanja moje oko; postaralo se je med vsemi mojimi zatiralci.
9Poberite se od mene vsi, ki delate krivico; ker Gospod posluša glas mojega joka.
10Gospod posluša prošnjo mojo; Gospodu je prijetna molitev moja.
11Osramoté se naj in preplašijo silno vsi sovražniki moji; vrnejo se naj, osramoté pri tej priči.