1Načelniku godbe na strune; psalm Davidov.
2Ko te kličem, usliši me, Bog pravice moje; v stiski dal si mi prostora; milosten mi bodi in poslušaj molitev mojo.
3Sinovi človeški, doklej bodi slava moja v nečast? ljubili bodete ničnost? hodili za lažjo?
4Spoznajte vendar, da si je Gospod posebe odbral njega, katerega prijazno sprejema; da bode uslišal Gospod, ko ga bodem zaklical.
5Prestrašite se in ne grešite; mislite v srci svojem, na ležišči svojem in mirujte!
6Darujte daritve pravice, in zaupanje imejte v Gospoda.
7Mnogi govoré: O da bi vživali dobro! Dvigni nad nas svetlobo obličja svojega, Gospod!
8Vlij radost v srce moje, večjo nego o času, ko spravljajo žito svoje in vino svoje obilno.
9V miru ležem in zdajci zaspim; ker ti sam, Gospod, daješ, da prebivam brez skrbi.