1{Načelniku godbe; z godbo na strune.Psalm Davidov.} Ko kličem, odgovori mi, o Bog pravičnosti moje, ki si mi v stiski napravil prostora; milosten mi bodi in poslušaj molitev mojo.
2Sinovi odličnih mož, doklej bode slava moja v nečast? Boste li ljubili ničemurnost in iskali laži? (Sela.)
3Spoznajte vendar, da si je Gospod posebe odbral pobožnega; Gospod čuje, ko kličem k njemu.
4Prestrašite se in ne grešite; razgovarjajte se v srcu svojem na ležiščih svojih in pomirite se! (Sela.)
5Darujte daritve pravičnosti in upajte v Gospoda!
6Mnogi govore: „O da bi uživali dobro!“ Dvigni nad nas svetlobo obličja svojega, Gospod!
7Ti si mi dal veselja v srce, več nego ga imajo oni, ko se jim žita in vina obrodi na prebitek.
8V miru ležem in zdajci zaspim, zakaj ti, Gospod, mi v samoti daješ, da prebivam brez skrbi.