1KAKO LJUBKA so Tvoja svetišča, o Gospod nad bojevniki!
2Moja duša hrepeni, da, celo hira in ima domotožje po Gospodovih dvorih; moje srce in moje meso vzklikata od veselja in pojeta od radosti živemu Bogu.
3Da, vrabec je našel hišo in lastovica gnezdo zase, kjer lahko vali svoje mladiče – celo Tvoje oltarje, o Gospod nad bojevniki, moj Kralj in moj Bog.
4Blagoslovljeni, (veseli, srečni, zavidanja vredni) so tisti, ki prebivajo v Tvoji hiši in v Tvoji prisotnosti; skozi ves dan bodo peli Tvoje hvalnice.
5Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Blagoslovljen, (vesel, srečen, zavidanja vreden), je človek čigar moč je v Tebi, v čigar srcu so široke poti k Sionu.
6Ko gredo skozi dolino Joka (Baka), jo naredijo za mesto izvirov; prav tako zgodnji dež napolni [tolmune] z blagoslovi.
7Gredo iz moči v moč, [povečujoč zmagovalno moč]; vsak izmed njih se pojavi pred Bogom na Sionu.
8O Gospod Bog nad bojevniki, usliši mojo molitev; poslušaj, o Bog Jakobov!
9Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Poglej naš ščit [kralja kot Tvojega posrednika], o Bog in poglej na obraz Svojega maziljenca!
10Kajti dan v Tvojih dvorih je boljši kakor tisoč [kjerkoli drugje]; jaz bi bil raje vratar in stal na hišnem pragu svojega Boga kakor [sproščeno] bival v šotorih zlobnosti.
11Kajti Gospod Bog je sonce in ščit; Gospod podarja [sedanjo] milost in naklonjenost in [prihodnjo] slavo, (čast, blišč in nebeško blaženost)! Nobene dobre stvari On ne bo zadržal pred tistimi, ki hodijo iskreno.
12O Gospod nad bojevniki, blagoslovljen, (vesel, srečen, zavidanja vreden) je človek, ki zaupa Vate, [se zanaša in verjame Vate, vse izvršuje in prepričano gleda k Tebi in to brez strahu ali zaskrbljenosti]!