1NE OHRANI tišine, o Bog; ne vzdržuj Svojega miru ali ne bodi tiho, o Bog.
2Kajti poglej, Tvoji sovražniki so v hrupu in tisti, ki Te sovražijo, so vzdignili svoje glave.
3Vešče polagajo načrte proti Tvojemu ljudstvu in se skupaj posvetujejo proti Tvojim skritim in dragocenim.
4Rekli so: "Pridite, izbrišimo jih kot narod; naj Izraelovo ime ne bo več v spomin."
5Kajti skupaj so se posvetovali v soglasju in enega srca; proti Tebi delajo zavezo –
6Edómovi in Izmaelovi šotori, iz Moába in Hagárovci,
7Gebál in Amón in Amálek, Filisteja s prebivalci Tira.
8Tudi Asirija se jim je pridružila; pomagali so Lotovim otrokom, [Amóncem in Moábcem] in so jim bili v pomoč.
9Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Stori jim kakor [si Ti storil] Midjánu, kakor Siseráju in Jabínu pri potoku Kišónu,
10ki je izginil pri En Doru, ki je postal kakor gnojilo za zemljo.
11Njihove odličnike naredi kakor Oréba in Zeéba, da, vse njihove prince kakor Zebaha in Calmunája,
12ki so rekli: "Od Božje paše si prilastimo zase."
13O moj Bog, naredi jih kakor vrtinčast prah, kakor strnišče ali pleve pred vetrom!
14Kakor ogenj použije gozd in kakor plamen vžge gore,
15tako jih preganjaj in prizadeni s Svojim divjim viharjem in jih prestraši s Svojim silovitim vrtinčastim viharjem ali orkanom.
16Njihove obraze napolni s sramoto, da bi lahko iskali, povpraševali po |Tvojem imenu| in vztrajno zahtevali Tvoje ime, o Gospod.
17Naj bodo osramočeni in onemogočeni za vedno; da, naj bodo osramočeni in naj izginejo,
18da bodo lahko spoznali, da si Ti, čigar ime samo je Gospod, Najvišji nad vso zemljo.