1POSLUŠAJ mojo molitev, o Bog in Sebe ne skrivaj pred mojo ponižno prošnjo!
2Pazi name in mi odgovori; nemiren sem in zmeden v svoji pritožbi in moram ječati
3[in zmeden sem] ob zvoku sovražnika zaradi tlačenja in groženj zlobnih; kajti naprtili bi mi stisko in v besu me preganjajo.
4Moje srce v meni je mučno boleče in lotili so se me smrtni strahovi.
5Strah in trepet sta prišla name; groza in strah sta me preplavila.
6Jaz pa pravim: "Oh, da bi imel krila kakor golob! Odletel bi stran in bi počival.
7Da, odtaval bi daleč proč, nastanil bi se v divjini.
8Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Podvizal bi se, da bi ušel in našel zavetje pred viharnim vetrom in orkanom."
9Uniči [njihove načrte], o Gospod, zmedi njihove jezike, kajti videl sem nasilje in prepir v mestu.
10Podnevi in ponoči pohajkujejo po njegovem zidovju; krivda in vragolija sta v njegovi sredi.
11Nasilje in uničenje sta znotraj njega; prevara in zvijača ne zapustita njegovih ulic in trgov.
12Kajti ni sovražnik tisti, ki mi očita in me zasmehuje – potem bi to zmogel prenesti; niti ni nekdo, ki me je sovražil, ki bi se predrzno širokoustil proti meni – potem bi se lahko skril pred njim.
13Toda to si bil ti, človek meni enak, moj družabnik in moj poznani prijatelj.
14Imela sva prijetno skupno druženje in skupaj sva hodila v Božjo hišo.
15Naj opustošenje in smrt nenadoma prideta nadnje; naj gredo živi dol v Šeol, (kraj mrtvih), kajti hudobije so v njihovih prebivališčih, v njihovih srcih in v njihovem najnotranjejšem delu.
16Kar se mene tiče, jaz bom klical k Bogu in Gospod me bo rešil.
17Zvečer in zjutraj in opoldne bom izrekal svojo pritožbo in ječal in vzdihoval in On bo slišal moj glas.
18On je odkupil moje življenje v miru pred bitko, ki je bila proti meni [tako, da se mi ni nihče približal], kajti mnogi so bili, ki so se borili z menoj.
19Bog jih bo slišal in jih ponižal, celo On, ki ostaja od davno – sela, [ustavi se, in mirno razmisli o tem]! – zato, ker pri njih ni bilo nobene menjave [srca] in se ne bojijo, ne častijo in ne obožujejo Boga.
20[Moj družabnik] je iztegnil svoje roke proti tistim, ki so bili v miru z njim; on je prelomil in oskrunil svoj sporazum [prijateljstva in zvestobe].
21Besede njegovih ust so bile bolj gladke kakor smetana ali maslo, toda v njegovem srcu je bila vojna; njegove besede so bile mehkejše od olja, vendar so bile izvlečeni meči.
22Vrzite svoje breme na Gospoda, [sprostite njegovo težo] in On vas bo vzdrževal; On ne bo nikoli dopustil, da bi bil [dosledno] pravičen omajan, (pripravljen k zdrsu, padcu ali neuspehu).
23Toda Ti, o Bog, boš zlobneža pripeljal dol v jamo uničenja; krvoločneži in verolomni ne bodo preživeli niti polovice svojih dni. Toda jaz bom zaupal v |Tebe|, se naslanjal na |Tebe| in se prepričano zanašal Nate.