1KAKOR jelen vzdihuje in hrepeni po potokih voda, tako jaz vzdihujem in hrepenim po Tebi, o Bog.
2Moj notranji jaz žeja po Bogu, po živem Bogu. Kdaj bom prišel in zagledal Božji obraz?
3Solze so mi bile hrana podnevi in ponoči, medtem ko mi ljudje ves dan govorijo: "Kje je tvoj Bog?"
4Teh stvari se [vneto] spominjam in se izlivam znotraj sebe: kako sem počasi šel pred množico in jih vodil v povorki do Božje hiše, [kakor vodja glasbenikov pred svojim zborom, ki časovno določa stopinje po zvoku glasbe in petju pesmi], z glasom vpitja in hvalnice množice, ki praznuje.
5Zakaj si potrt, o moj notranji jaz? In zakaj bi vzdihoval nad menoj in bil nemiren znotraj mene? Upaj v Boga in v pričakovanju čakaj Nanj, kajti še vedno bom hvalil Njega, mojega pomočnika in mojega Boga.
6O moj Bog, moje življenje je potrto nad menoj [in breme se mi zdi težje, kakor lahko prenesem]; zato se Te bom [iskreno] spominjal iz dežele [reke] Jordan in [vrhov gore] Hermon, iz majhne gore Micár.
7[Rjoveče] brezno kliče [rjovečemu] breznu ob grmenju Tvojih vodnih nalivov; vse Tvoje butanje valov in Tvoji valeči se valovi so šli čezme.
8Kljub temu bo Gospod zaukazal Svoji ljubeči-skrbnosti podnevi, in ponoči bo Njegova pesem z menoj, molitev k Bogu mojega življenja.
9Rekel bom Bogu, svoji skali: "Zakaj si me Ti pozabil? Zakaj hodim tarnajoč zaradi tlačenja sovražnika?"
10Kakor z mečem, [ki zadeva] moje kosti, se mi moji sovražniki posmehujejo in mi očitajo, medtem ko mi nenehno govorijo: "Kje je tvoj Bog?"
11Zakaj si potrt, o moj notranji jaz? In zakaj bi vzdihoval nad menoj in bil nemiren v meni? Upaj v Boga in v pričakovanju čakaj Nanj, kajti kljub temu bom hvalil Njega, ki je pomoč mojega obličja in moj Bog.