1PRESTOPEK, [kot prerokba], govori zlobnemu globoko v njegovem srcu. Pred njegovimi očmi ni strahu ali Božje groze.
2Kajti laska si in se zavaja v svojih lastnih očeh, da njegova krivičnost ne bo odkrita in zasovražena.
3Besede njegovih ust so napačne in zavajajoče; prenehal je biti moder in delati dobro.
4Na svoji postelji načrtuje krivično dejanje; samega sebe postavlja na način, ki ni dober; ne zavrača ali prezira hudega.
5Tvoje usmiljenje in ljubeča-skrbnost, o Gospod, se raztezata do ozračij in Tvoja zvestoba do oblakov.
6Tvoja pravičnost je kakor Božje gore, Tvoje sodbe so kakor velika globina. O Gospod, Ti ohranjaš človeka in žival.
7Kako dragocena je Tvoja neomajna stanovitna ljubezen, o Bog! Človeški otroci se zatekajo in svoje zaupanje polagajo pod senco Tvojih peruti.
8Uživajo in se gostijo v obilju Tvoje hiše; in Ti jih pripravljaš, da pijejo od toka Tvojih užitkov.
9Kajti s Teboj je izvir življenja; v Tvoji luči vidimo luč.
10O, ohranjaj Svojo ljubečo-skrbnost tistim, ki Te poznajo, Svojo pravičnost, (rešitev duš), iskrenim v srcu.
11Naj me stopalo ponosa ne prevzame in naj me roka zlobnega ne prežene.
12Delavci krivičnosti padejo tam in ležijo na tleh; potisnjeni so ob tla in ne bodo sposobni vstati.