1§ Prestopek zlobnega znotraj mojega srca pravi, da pred njegovimi očmi ni Božjega strahu.
2Kajti v svojih lastnih očeh si laska, dokler se ne najde njegova krivičnost, da je vreden sovraštva.
3Besede iz njegovih ust so krivičnost in prevara. Prenehal je biti moder in delati dobro.
4Na svoji postelji snuje vragolijo, postavlja se na pot, ki ni dobra, zla ne prezira.
5Tvoje usmiljenje, oh Gospod, je v nebesih; in tvoja zvestoba sega do oblakov.
6Tvoja pravičnost je podobna velikim goram, tvoje sodbe so zelo globokoumne. Oh Gospod, ti ohranjaš človeka in žival.
7Kako odlična je tvoja ljubeča skrbnost, oh Bog! Zato človeški otroci svoje trdno upanje polagajo pod senco tvojih peruti.
8Obilno bodo nasičeni z obiljem tvoje hiše in primoral jih boš piti iz reke svojih radosti.
9Kajti s teboj je studenec življenja, v tvoji svetlobi bomo videli svetlobo.
10Oh nadaljuj svoje ljubeče skrbnosti tem, ki te poznajo, in svojo pravičnost do iskrenih v srcu.
11Naj proti meni ne pride stopalo ponosnega in naj me roka zlobnega ne odstrani.
12Tam so padli delavci krivičnosti. Podrti so in ne bodo mogli vstati.