1Blagoslovljen je, kdor misli na ubogega. Gospod ga bo osvobodil v času stiske.
2Gospod ga bo varoval in ga ohranil živega in blagoslovljen bo na zemlji in ti ga nočeš izročiti volji njegovih sovražnikov.
3Gospod ga bo okrepil na postelji slabljenja. Zamenjal boš vso njegovo posteljo v njegovi bolezni.
4Rekel sem: »Gospod, bodi mi usmiljen. Ozdravi mojo dušo, kajti grešil sem zoper tebe.«
5Moji sovražniki zlobno govorijo o meni: »Kdaj bo umrl in njegovo ime izgine?«
6Če pride, da me vidi, govori prazne reči. Njegovo srce k sebi zbira krivičnost; ko hodi proč od bivališča, to pripoveduje.
7Vsi, ki me sovražijo, skupaj šepetajo zoper mene, zoper mene snujejo mojo bolečino.
8Zla bolezen, pravijo, se ga trdno drži, in sedaj, ko leži, ne bo več vstal.
9Da, moj lastni zaupni prijatelj, v katerega sem zaupal, ki je jedel od mojega kruha, je dvignil svojo peto zoper mene.
10Toda ti, oh Gospod, mi bodi usmiljen in me dvigni, da jim lahko poplačam.
11Po tem spoznam, da me ti podpiraš, ker moj sovražnik ne slavi zmage nad menoj.
12Kar se mene tiče, me podpiraš v moji neokrnjenosti in me postavljaš pred svoje obličje na veke.
13Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti in do večnosti. Amen in Amen.