1Ob babilonskih rekah, tam smo se usedli; da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona.
2Svoje harfe smo obesili na vrbe v njegovi sredi.
3Kajti tam so tisti, ki so nas odvedli proč ujete, od nas zahtevali pesem in tisti, ki so nas opustošili, so od nas zahtevali veselje, rekoč: »Zapojte nam eno izmed sionskih pesmi.«
4Kako naj bi v tuji deželi peli Gospodovo pesem?
5Če jaz pozabim tebe, oh Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost.
6Če se te jaz ne spomnim, naj se moj jezik prilepi k nebu mojih ust, če ne povišam Jeruzalema nad svojo glavno radost.
7Spomni se, oh Gospod, na Jeruzalemov dan otrok Edóma, ki so rekli: »Izbrišite ga, izbrišite ga, celo do njegovih temeljev.«
8§ Oh hči babilonska, ki boš uničena, srečen bo tisti, ki te poplača, kakor si nam ti služila.
9Srečen bo tisti, ki zgrabi in trešči tvoje malčke ob kamne.