1Ob rekah babilonskih, tam smo sedevali in jokali, spominjajoč se Siona.
2Na vrbe sredi one dežele smo obesili strune svoje.
3Kajti ondi so zahtevali od nas besede pesmi tisti, ki so nas odpeljali v sužnost, in naši mučitelji so hoteli veselost: Pojte nam katero pesmi sionskih!
4Kako naj bi peli pesem Gospodovo v tujcev deželi?
5Če pozabim tebe, Jeruzalem, pozabi naj mi desnica zmožnosti svoje!
6Jezik naj se mi prijemlje nébesa, ako se ne spominjam tebe, ako ne stavim Jeruzalema nad največje veselje svoje!
7Spomni se, Gospod, zoper Edomce dneva jeruzalemskega, ki so rekli: Razvalite, razvalite, dokler bode kaj podzidja v njem!
8O hči babilonska, boš pokončana; blagor mu, kdor ti povrne tisto, kar si nam storila!
9Blagor mu, kdor zgrabi in razbije otroke tvoje ob skalo.