1Hvalite Gospoda. O zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.
2Kdo lahko izreče mogočna Gospodova dela? Kdo lahko naznanja vso njegovo hvalo?
3Blagoslovljeni so tisti, ki se držijo sodbe in tisti, ki ob vseh časih ravna pravično.
4Spomni se me, oh Gospod, z naklonjenostjo, ki jo prinašaš svojemu ljudstvu. Oh obišči me s svojo rešitvijo duše,
5da lahko vidim dobro tvojega izbranca, da se lahko veselim v veselju tvojega naroda, da se lahko ponašam s tvojo dediščino.
6Grešili smo s svojimi očeti, zagrešili smo krivičnost, ravnali smo zlobno.
7Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudežev, niso se spominjali množice tvojih milosti, temveč so ga dražili pri morju, celó pri Rdečem morju.
8Pa vendar jih je rešil zaradi svojega imena, da je lahko storil, da se spozna njegova mogočna moč.
9Oštel je tudi Rdeče morje in le-to se je posušilo, tako jih je vodil skozi globine kakor skozi divjino.
10Rešil jih je iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz sovražnikove roke.
11Vode so pokrile njihove sovražnike; niti eden izmed njih ni preostal.
12Potem so verjeli njegovim besedam; peli so njegovo hvalo.
13Kmalu so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet,
14temveč so silno hrepeneli v divjini in skušali Boga v puščavi.
15§ Dal jim je njihovo zahtevo, toda poslal je pustost v njihove duše.
16Zavidali so tudi Mojzesu v taboru in Aronu, Gospodovemu svetemu.
17Zemlja se je odprla in požrla Datána in pokrila Abirámovo druščino.
18V njuni druščini pa je bil vžgan ogenj, plamen je požgal zlobne.
19Naredili so tele na Horebu in oboževali ulito podobo.
20Tako so svojo slavo zamenjali v podobnost vola, ki jé travo.
21Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je v Egiptu storil velike stvari,
22čudovita dela v Hamovi deželi in strašne stvari pri Rdečem morju.
23Zato je rekel, da jih bo uničil, če ne bi njegov izbranec Mojzes stal pred njim v vrzeli, da odvrne njegov bes, da jih ne bi uničil.
24Da, prezirali so prijetno deželo, niso verovali njegovi besedi,
25temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu.
26Zato je dvignil svojo roko zoper njih, da jih zruši v divjini,
27da uniči njihovo seme tudi med narodi in da jih razkropi po deželah.
28Pridružili so se tudi k Báal Peórju in jedli žrtvovanje mrtvim.
29Tako so ga s svojimi domiselnostmi dražili do jeze, in mednje je vdrla nadloga.
30Potem se je dvignil Pinhás in izvršil sodbo in tako se je nadloga zaustavila.
31To mu je bilo šteto v pravičnost, vsem rodovom na vékomaj.
32Jezili so ga tudi pri vodah prepira, tako da se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo,
33ker so dražili njegovega duha, tako da je s svojimi ustnicami nepremišljeno govoril.
34Niso pokončali narodov, glede katerih jim je Gospod zapovedal,
35temveč so bili pomešani med pogane in se naučili njihovih del.
36Služili so svojim malikom, ki so bili zanje past.
37Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali hudičem
38in prelivali nedolžno kri, celó kri svojih sinov in svojih hčera, ki so jih žrtvovali kánaanskim malikom, in dežela je bila oskrunjena s krvjo.
39Tako so bili omadeževani s svojimi lastnimi deli in se šli vlačuganje s svojo lastno domiselnostjo.
40Zato je bil zoper njegovo ljudstvo vžgan Gospodov bes, do take mere, da je preziral svojo lastno dediščino.
41Izročil jih je v roko poganov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi.
42Tudi njihovi sovražniki so jih zatirali in privedeni so bili v podjarmljenje, pod njihovo roko.
43Mnogokrat jih je osvobodil, toda dražili so ga s svojo namero in bili so ponižani zaradi svoje krivičnosti.
44Vendar ko je slišal njihovo vpitje, se je ozrl na njihovo stisko
45in zanje se je spomnil svoje zaveze in se pokesal glede na množico svojih usmiljenj.
46Pripravil jim je tudi usmiljenje pred vsemi tistimi, ki so jih odvedli ujete.
47Reši nas, oh Gospod, naš Bog in zberi nas izmed poganov, da se zahvaljujemo tvojemu svetemu imenu in da zmagujemo v tvojem hvaljenju.
48Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti in vse ljudstvo naj reče: »Amen. Hvalite Gospoda.«