1Job je odgovoril in rekel:
2»Brez dvoma ste vi samo ljudje in modrost bo umrla z vami.
3Toda jaz imam razumevanje prav tako kakor vi. Nisem slabši od vas. Da, kdo ne pozna takšnih stvari, kakor so te?
4Jaz sem kakor nekdo, zasmehovan od svojega bližnjega, ki kliče k Bogu in ta mu odgovarja. Pravičen človek je zasmehovan do norčevanja.
5§ Kdor je pripravljen, da zdrsne s svojimi stopali, je kakor svetilka, prezirana v mislih tistega, ki je ohol.
6Šotori roparjev uspevajo in tisti, ki izzivajo Boga, so varni; v katerih roko Bog obilno prinaša.
7Toda vprašaj sedaj živali in te bodo poučile in perjad neba in ti bodo povedale.
8Ali govori zemlji in te bo poučila in morske ribe ti bodo oznanile.
9Kdo v vsem tem ne spoznava, da je to naredila Gospodova roka?
10V čigar roki je duša vsake žive stvari in dih vsega človeštva.
11Mar uho ne preizkuša besed? In usta ne okusijo njegove hrane?
12S starcem je modrost, in v dolžini dni razumnost.
13Z njim je modrost in moč, on ima nasvet in razumevanje.
14Glej, on poruši in to ne more biti ponovno zgrajeno. On zapre človeka in ne more biti odpiranja.
15Glej, on zadržuje vode in se posušijo. On jih prav tako pošilja ven in razrijejo zemljo.
16Z njim je moč in modrost; prevarani in slepar sta njegova.
17Svetovalce odvede oplenjene in sodnike dela bedake.
18Kraljem razvezuje vez in njihova ledja opasuje s pasom.
19§ Prince odvede oplenjene in podira močne.
20Odstranja govor zanesljivih in odvzema razumnost ostarelih.
21Na prince izliva zaničevanje in slabi moč močnih.
22Odkriva globoke stvari teme in na svetlobo prinaša smrtno senco.
23Povečuje narode in jih uničuje. Razširja narode in jih ponovno vodi v suženjstvo.
24Odvzema srce vodjem ljudstva zemlje in jim povzroča, da tavajo v divjini, kjer ni poti.
25Tipajo v temi brez svetlobe in on jim povzroča, da se opotekajo kakor pijan človek.