1In zopet povzdignem oči in vidim, glej, zvit list leti.
2In mi reče: Kaj vidiš? Rečem: Vidim zvit list, da leti; dvajset komolcev je dolg in deset komolcev širok.
3In mi reče: To je prokletstvo, ki izhaja nad vso deželo; kdorkoli namreč krade, bo iztrebljen po tem, kar je na tej strani lista pisano; in kdorkoli prisega krivo, bo iztrebljen po tem, kar je pisano na oni strani.
4Po mojem povelju je izšlo, govori Gospod nad vojskami, in pride v hišo tatovo in v hišo njega, ki lažnivo prisega v mojem imenu, in se nastani v hiši njegovi ter jo pokonča z lesovjem in kamenjem njenim vred.
5Angel pa, ki je govoril z menoj, stopi ven in mi reče: Povzdigni, prosim, oči in poglej: kaj je tisto, kar izhaja?
6Jaz pa vprašam: Kaj je to? On reče: To je mernik, ki izhaja. In pridene: Tako jih je videti po vsej deželi.
7In glej, svinčena plošča se vzdigne in je videti ženo, sedečo v merniku.
8In reče: To je brezbožnost. In jo vrže v sredo mernika in spusti svinčeno ploščo na odprtino njegovo.
9In povzdignem oči in vidim, glej, dve ženi prideta, in veter je bil v njunih perutnicah, perutnice pa sta imeli kakor štorkljine perutnice, in vzdigneta mernik med zemljo in nebo.
10In rečem angelu, ki je govoril z menoj: Kam neseta mernik?
11On mi pa reče: Da mu sezidajo hišo v deželi Sinearski; in ko bo pripravljena, ga tam postavijo na njegovo mesto.