1{Načelniku godbe. Pesem in psalm.} Ukajte Bogu po vsej zemlji!
2S strunami pojte o slavi njegovega imena, slavo pridevajte hvali njegovi!
3Govorite Bogu: Kako strašna so dela tvoja! Zavoljo velike moči tvoje se ti z laskanjem vdajajo sovražniki tvoji.
4Vsa zemlja se ti bo klanjala in ti psalme prepevala, vsi bodo pevali o tvojem imenu. (Sela.)
5Pridite in glejte velika dela Božja, strašen je v dejanju proti sinovom človeškim!
6Morje je izpremenil v suho, prek velike reke so šli peš; tam smo se radovali v njem.
7Z močjo svojo gospoduje vekomaj, oči njegove opazujejo narode; kateri so uporni, naj se ne povišujejo pri sebi! (Sela.)
8Slavite, ljudstva, našega Boga in glas hvale njegove naj se razlega!
9Ki je dušo našo postavil v življenje in ni pripustil, da omahnejo noge naše.
10Kajti izkušal si nas, o Bog, z ognjem si nas izčistil, kakor se čisti srebro.
11Peljal si nas v mrežo, del si nam težko breme na ledja.
12Storil si, da so jezdili ljudje čez glavo našo, šli smo skozi ogenj in skozi vodo; a slednjič si nas pripeljal v obilo blaginjo.
13Z žgalnimi darovi pojdem v hišo tvojo in ti opravim svoje obljube,
14ki so jih izrekle ustne moje in govorila usta moja v stiski moji.
15Žgalne daritve pitanih ovác ti prinesem in kadilo ovnov, daroval bom vole s kozliči vred. (Sela.)
16Pridite, poslušajte vsi, ki se bojite Boga, da povem, kaj je storil duši moji.
17K njemu sem klical s svojimi usti in hvalnica mi je bila na jeziku.
18Ako bi se bil namenil v hudobnost v svojem srcu, Gospod bi ne bil slišal.
19Ali slišal je Bog, ozrl se je v prošnje moje glas.
20Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel prošnje moje in mi ni odtegnil milosti svoje.