1{Psalm Davidov.} O Gospod, kličem te, hiti k meni, čuj glas moj, ko te kličem!
2Molitev moja pridi kakor kadilo pred tebe, povzdigovanje mojih rok kakor daritev večerna.
3Postavi, Gospod, stražo ustom mojim, čuvaj vrata ustnic mojih.
4Ne daj, da se mi nagne srce k hudobni reči, da bi brezbožno izvrševal hudobije z možmi, ki delajo krivice; tudi naj ne okusim njih slaščic!
5Udari naj me pravični, ljubezen je to, in posvari naj me, je kakor mazilo glavi: ne brani se glava moja; zakaj tudi pri njih krivičnosti vztrajam v molitvi.
6Ko popadajo raz skale njih sodniki, bodo poslušali besede moje, ker so prijetne.
7Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, so raztresene kosti naše do žrela groba.
8Toda k tebi, Jehova, Gospod, se ozirajo oči moje, v tebi iščem zavetja, ne zapústi duše moje.
9Obvaruj me zadrge, ki so mi jo razpeli, in zank tistih, ki delajo krivico.
10Zapleto naj se v mreže svoje brezbožni, a jaz grem varno mimo.