1V tisti dnéh pa pride Janez Krstnik, ter je v puščavi Judejskej oznanjeval,
2In govoril: Spokorite se; kajti približalo se je nebeško kraljestvo.
3Kajti ta je, za kogar je povedal prerok Izaija, govoreč: "Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu; poravnajte steze njegove."
4On pa, Janez, imel je obleko svojo iz kamelje dlake, in pas usnjat okoli ledja svojega; a živež njegov je bil: kobilice in med divji.
5Tedaj je izhajal k njemu ves Jeruzalem in vsa Judeja in vsa okolica Jordanska.
6In on jih je krščeval v Jordanu, in izpovedovali so grehe svoje.
7Ko pa vidi mnogo Farizejev in Saducejev, da gredó h krstu njegovemu, reče jim: Gadja zalega! kdo vam je pokazal, kako ubežite prihodnjej jezi?
8Rodite torej vreden sad pokore.
9In ne domišljujte si, da bi govorili v sebi: Abrahama imamo za očeta; kajti pravim vam, da more Bog iz tega kamenja obuditi Abrahamu sinove.
10Uže pa stojí tudi sekira drevju pri korenini: vsako drevo torej, ktero ne rodí dobrega sadú, posekalo se bo in vrglo na ogenj.
11Jaz vas krščujem z vodo za pokoro; a ta, ki gre za menoj, močneji je od mene, kteremu nisem vreden obutala ponesti. On vas bo krstil z Duhom svetim in ognjem.
12Njemu je lopata v roki njegovej, in očedil bo gumno svoje, in pospravil bo pšenico svojo v žitnico, a plevo bo spalil z neugasljivim ognjem.
13Tedaj pride Jezus iz Galileje k Janezu na Jordan, da ga on krsti.
14Janez mu je pa branil, govoreč: Meni je treba, da me ti krstiš, pa hodiš ti k meni?
15Jezus pa odgovorí in mu reče: Pusti sedaj! kajti tako nam je treba izpolniti vsako pravico. Tedaj ga pustí.
16In krstivši se Jezus, stopi precej iz vode; in glej, nebesa mu se odpró, in Duha Božjega vidi, da shaja ko golob, in pride na-nj.
17In glej, glas z nebes, govoreč: Ta je sin moj ljubljeni, kteri je po mojej volji.