1REŠI ME, o Bog, kajti vode so prišle do mojega vratu, [pretijo mojemu življenju].
2Tonem v globokem blatu, tam kjer ni trdnih tal; prispel sem v globoke vode, kjer me preplavljajo valovi.
3Izčrpan sem od svojega klicanja; moje grlo je izsušeno; moje oči pešajo s čakanjem, [upajoč] na svojega Boga.
4Tistih, ki me sovražijo brez razloga, je več kakor las na moji glavi; tisti, ki bi me odrezali in uničili, ki so po krivem moji sovražniki, so številni in močni. Jaz sem [prisiljen] povrniti, česar nisem ukradel.
5O Bog, Ti poznaš mojo neumnost in nepremišljenost; moji grehi in moja krivda niso skriti pred Teboj.
6Naj ne bodo tisti, ki Te čakajo in upajo in iščejo, o Gospod nad bojevniki, zaradi mene osramočeni; naj ne bodo tisti, ki Te iščejo in sprašujejo po |Tebi| in |Te| zahtevajo, [kakor svojo življenjsko potrebo] zaradi mene privedeni v zmedenost in sramoto, o Izraelov Bog.
7Kajti zaradi Tebe sem prenašal zasmehovanje in očitke; zmeda in sramota sta pokrili moj obraz.
8Postal sem tujec svojim bratom in tujec otrokom svoje matere.
9Kajti gorečnost za Tvojo hišo me je použila in očitki in žalitve teh, ki očitajo in Te žalijo, so padli name.
10Ko sem jokal in samega sebe ponižal s postom, sem bil v posmeh in ponižanje;
11ko sem si naredil raševino za svoje oblačilo, sem jim postal pregovor (predmet prezira).
12Tisti, ki sedijo v durih [mesta], se pogovarjajo o meni in jaz sem pesem pijancem.
13Toda kar se mene tiče, moja molitev je k Tebi, o Gospod. Ob sprejemljivem in primernem času, o Bog, v množini Tvojega usmiljenja in obilju Tvoje ljubeče-skrbnosti me usliši in mi odgovori v resnici in zvestobi Tvoje rešitve duše.
14Reši me iz blata in ne dopusti da potonem; naj bom osvobojen pred temi, ki me sovražijo in |osvobojen| ven iz globokih voda.
15Naj me poplavne vode ne preplavijo in premagajo, niti ne dopusti, da me požre brezno, niti naj [izkopana] jama, [mogoče z vodo na dnu], ne zapre svojih ust nad menoj.
16Sliši in odgovori mi, o Gospod, kajti Tvoja ljubeča-skrbnost je prijetna in tolažilna; po Svojem obilnem nežnem usmiljenju in neomajni ljubezni se obrni k meni.
17Ne skrivaj Svojega obraza pred Svojim služabnikom, kajti v stiski sem; o hitro mi odgovori!
18Približaj se mi in me odkupi; plačaj odkupnino in me osvobodi zaradi mojih sovražnikov, [da se ne bi oni veselili v moji podaljšani stiski]!
19Ti poznaš mojo grajo in mojo sramoto in mojo nečast; moji nasprotniki so vsi pred Teboj, [popolnoma so Ti poznani].
20Očitki in graja so zlomili moje srce; poln sem potrtosti in bolan od žalosti. Iskal sem usmiljenja, toda ni ga bilo in tolažnikov, toda nisem našel nobenega.
21Dali so mi tudi žolč, [strupen in grenak], za mojo hrano in v moji žeji so mi dali piti kis, (kislo vino).
22Naj njihova lastna miza, [z vsem obiljem in razkošjem], postane zanje zanka; in kadar so varni v miru [ali na njihovih žrtvenih praznikih, naj ti postanejo] zanje zanka.
23Naj bodo njihove oči zatemnjene, da ne bodo mogli videti in njihova ledja jim naredi neprenehoma drhteča [od strahu, osuplosti in oslabelosti].
24Nanje izlij Svojo ogorčenost in naj jih divjost Tvoje goreče jeze z njimi dohiti.
25Naj njihovo bivališče in njihovo taborišče postane opustošenje; naj nihče ne prebiva v njihovih šotorih.
26Kajti zasledujejo in preganjajo tistega, katerega si Ti udaril in opravljajo te, katere si Ti ranil, [dodajajoč] njihovi žalosti in bolečini.
27Naj se [neodpuščena] pokvarjenost in krivica zbirata nad vsakim izmed njih [v Tvoji knjigi] in naj ne pridejo v Tvojo pravičnost ali da so opravičeni in oproščeni po Tebi.
28Naj bodo izbrisani iz knjige živih in knjige življenja in naj ne bodo vpoklicani med [brezkompromisno] pravične, (te pokončne in v pravem odnosu z Bogom).
29Toda jaz sem ubog, žalosten in v bolečini; naj me Tvoja rešitev duše, o Bog postavi na višave.
30Gospodovo ime bom hvalil s pesmijo in poveličeval Ga bom z zahvaljevanjem
31in to bo Gospodu bolj ugajalo kakor vol ali bikec, ki ima rogove in kopita.
32Ponižni bodo to videli in bodo veseli; vi, ki iščete Boga, vprašujoč in zahtevajoč Ga [kakor svojo prvo potrebo], naj vaša srca oživijo in živijo!
33Kajti Gospod sliši revne in pomoči potrebne in ne prezira Svojih ujetnikov, (Njegovih nesrečnih in ranjenih).
34Naj Ga hvalijo nebesa in zemlja, morja in vse kar se giblje v njih.
35Kajti Bog bo rešil Sion in obnovil mesta Judeje; in [Njegovi služabniki] bodo ostali in prebivali tam ter jo imeli v svoji posesti;
36otroci Njegovih služabnikov jo bodo podedovali in tisti, ki ljubijo Njegovo ime, bodo prebivali v njej.