1BLAGOSLOVLJEN NAJ bo Gospod, moja skala in moja prodorna in trdna moč, ki moje roke uči vojskovanja in moje prste borbe –
2moja trdna Ljubezen in moja trdnjava, moj visoki stolp in moj osvoboditelj, moj ščit in Tisti v katerega zaupam in se zatekam, ki pod mene podjarmlja moje ljudi.
3Gospod, kaj je človek, da se Ti oziraš nanj? Ali [tisti] sin človekov, da ga Ti upoštevaš?
4Človek je kakor ničnost in dih; njegovi dnevi so kakor senca, ki mineva.
5Upogni Svoj podaljšek nebes, o Gospod in pridi dol; dotakni se gora in se bodo kadile.
6Vrzi blisk in razženi [moje sovražnike]; odpošlji Svoje puščice in jih zbegaj ter onemogoči.
7Iztegni Svojo roko od zgoraj; reši me in me osvobodi iz velikih voda, iz rok sovražnih tujcev, (plemen okoli nas).
8Katerih usta govorijo prevare in katerih desne roke so desne roke [vzgojene v jemanju] sleparskih priseg.
9Novo pesem Ti bom pel, o Bog; na harfo, na instrument desetih strun Ti bom nudil hvalnice.
10Ti si Ta, ki daje kraljem rešitev duš, ki rešuje Davida, Svojega služabnika, od škodljivega meča [hudobije].
11Reši me in me osvobodi ven iz oblasti [sovražnih] tujih [plemen], katerih usta govorijo prevaro in katerih desne roke so desne roke [vzgojene v jemanju] sleparskih priseg.
12Ko bodo naši sinovi kakor sadike, |ki so| zrasle velike v svoji mladosti in bodo naše hčere izklesane tako kakor vogalni stebri, kakor tisti v palači;
13ko so naše kašče, nudeč vse načine skladiščenja, polne in naše ovce skotijo tisoče in deset tisoče na naših pašnikih;
14ko so naši voli dobro natovorjeni; ko ni vdora [sovražnih vojska] in nobenega napredka [proti oblegovalcem – ko ni umora ali uboja] in na naših ulicah ni kričanja;
15veseli in blagoslovljeni so ljudje, ki so v takem primeru; da, veseli, (blagoslovljeni, srečni, uspešni, zavidanja vredni) so ljudje, katerih Bog je Gospod!