1OSVOBODI ME, o Gospod, pred hudobnimi ljudmi; obvaruj me pred nasilnimi ljudmi;
2v svojem srcu si izmišljajo vragolije; nenehno se zbirajo skupaj in izzivajo vojne.
3Svoje jezike ostrijo kakor kačje; gadji strup je pod njihovimi ustnicami.
4Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Obvaruj me, o Gospod, pred rokami zlobnih; obvaruj me pred nasilnimi ljudmi, ki so se namenili potisniti moje korake vstran.
5Ponosni so zame skrili zanko; razpeli so vrvi kakor mrežo ob poti, zame so postavili pasti.
6Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Rekel sem Gospodu: "Ti si moj Bog; prisluhni glasu mojih ponižnih prošenj, o Gospod.
7O Bog, Gospod, moč rešitve moje duše, Ti si na dan bitke zaščitil mojo glavo.
8Ne izpolni, o Gospod, želja zlobnih; ne pospešuj njihovih zlobnih spletk in zvijač, da se ne bi povzdigovali."
9Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]! Tisti, ki me ograjujejo, dvigajo svoje glave; naj nadnje pade vragolija njihovih lastnih ustnic in prav tiste stvari, ki jih želijo zame.
10Naj nanje pada goreče oglje; naj bodo vrženi v ogenj, v poplave vodá ali v globoke vodne jame, iz katerih ne bodo vstali.
11Naj človek obrekljivega jezika ne bo utrjen na zemlji; naj hudobni lovi nasilneža, da bi ga strmoglavil, [naj nesreča spremlja njegova hudobna dela].
12Vem in v zaupanju počivam nad tem, da bo Gospod ohranil zadevo trpečega in bo varoval pravico za ubogega in pomoči potrebnega, [od Njegovih vernih otrok].
13Zagotovo bo [brezkompromisno] pravični dajal zahvalo Tvojemu imenu; iskreni bo prebival v Tvoji prisotnosti, (prav pred Tvojim obrazom).