1Oh Gospod, moj Bog, vate polagam svoje trdno upanje. Reši me pred vsemi temi, ki me preganjajo in me osvobodi.
2Da ne bi moje duše razkosali kakor lev, ki jo raztrga na koščke, medtem ko ni nobenega, da osvobodi.
3Oh Gospod, moj Bog, če sem to storil, če je krivičnost v mojih rokah,
4če sem z zlom nagradil tistega, ki je bil z menoj v miru (da, osvobodil sem tistega, ki je brez vzroka moj sovražnik),
5naj sovražnik preganja mojo dušo in jo vzame; da, naj moje življenje pomendra na zemlji in mojo čast položi v prah. Sela.
6Vstani, oh Gospod, v svoji jezi, vzdigni se zaradi besa mojih sovražnikov. Prebudi se zame k sodbi, ki si jo zapovedal.
7Tako te bo obdajala skupnost ljudstva. Zaradi njih se torej vrni na višavo.
8Gospod bo sodil ljudstvo. Sodi me, oh Gospod, glede na mojo pravičnost in glede na mojo neokrnjenost, ki je v meni.
9§ O naj zlobnost zlobnih pride h koncu; toda utrdi pravičnega. Kajti pravičnim Bog preizkuša srca in notranjosti.
10Moja obramba je od Boga, ki rešuje iskrene v srcu.
11Bog sodi pravičnega in Bog je vsak dan jezen na zlobnega.
12Če se ta ne spreobrne, bo nabrusil svoj meč, upognil je svoj lok in ga pripravil.
13§ Prav tako je zanj pripravil orodja smrti, svoje puščice je določil zoper preganjalce.
14Glej, muči se s krivičnostjo in spočel je vragolijo in obrodil neresnico.
15Naredil je jamo in jo izkopal in padel v jarek, ki ga je naredil.
16Njegova vragolija se bo vrnila na njegovo lastno glavo in njegovo nasilno delovanje bo prišlo na njegovo lastno tême.
17Hvalil bom Gospoda glede na njegovo pravičnost. Prepeval bom hvalo imenu Gospoda najvišjega.