1Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zakaj si tako daleč proč od pomoči meni in od besed mojega vpitja?
2Oh moj Bog, jokam podnevi, toda ti me ne uslišiš in v nočnem času in nisem tiho.
3Toda ti si svet, oh ti, ki naseljuješ Izraelove hvalnice.
4Naši očetje so zaupali vate. Zaupali so in si jih osvobodil.
5Klicali so k tebi in so bili osvobojeni. Zaupali so vate in niso bili zbegani.
6Toda jaz sem [škrlatni] črv in ne mož; graja ljudem in preziran od ljudstva.
7Vsi, ki me vidijo, se mi smejijo do norčevanja. Namrdnejo ustnico [in] zmajujejo z glavo, rekoč:
8»Zaupal je v Gospoda, da ga bo osvobodil. Naj ga reši, glede na to, da se je razveseljeval v njem.«
9Toda ti si ta, ki me je potegnil iz maternice. Oblikoval si mi zaupanje, ko sem bil na prsih svoje matere.
10Iz maternice sem bil vržen nate. Ti si moj Bog od trebuha moje matere.
11Ne bodi daleč od mene, kajti stiska je blizu, kajti nikogar ni, da pomaga.
12Obdalo me je mnogo bikov. Močni bašánski biki so me obdali naokoli.
13S svojimi gobci so zevali vame, kakor ropa željan in rjoveč lev.
14Izlit sem kakor voda in vse moje kosti so izpahnjene. Moje srce je podobno vosku, stopljeno je v sredi moje notranjosti.
15Moja moč je izsušena kakor črepinja in moj jezik se lepi k mojim čeljustim in ti si me privedel v smrtni prah.
16Kajti psi so me obdali. Zajel me je zbor zlobnih. Prebodli so moje roke in moja stopala.
17Vse svoje kosti lahko razločim. Oni pa gledajo in strmijo vame.
18Moje obleke si razdeljujejo med seboj in za mojo suknjo so metali žrebe.
19Toda ti, oh Gospod, ne bodi daleč od mene. Oh moja moč, hiti, da mi pomagaš.
20Osvobodi mojo dušo pred mečem, mojo ljubljeno pred močjo psa.
21Reši me pred levjimi usti, kajti uslišal si me pred rogovi samorogov.
22Tvoje ime bom oznanjal svojim bratom. Na sredi skupnosti te bom hvalil.
23Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga, vsi vi, seme Jakobovo, proslavite ga, in bojte se ga, vsi vi, seme Izraelovo.
24Kajti ni zaničeval niti preziral stiske stiskanih niti svojega obraza ni skrival pred njim; toda ko je klical k njemu, je slišal.
25Moja hvala v veliki skupnosti bo o tebi. Svoje zaobljube bom izpolnil pred tistimi, ki se ga bojijo.
26Krotki bodo jedli in bodo nasičeni. Hvalili bodo Gospoda [tisti], ki ga iščejo. Vaše srce bo živelo na veke.
27Vsi konci zemlje se bodo spomnili in obrnili h Gospodu in vsa sorodstva narodov bodo oboževala pred teboj.
28Kajti kraljestvo je Gospodovo in on je voditelj med narodi.
29Vsi tisti, ki so na zemlji obilni, bodo jedli in oboževali. Vsi tisti, ki gredo dol v prah, se bodo poklonili pred njim, svoje lastne duše pa nihče ne more ohraniti žive.
30Seme mu bo služilo; to bo šteto h Gospodu za rod.
31Prišli bodo in oznanjali bodo njegovo pravičnost ljudem, ki bodo rojeni, da je on to storil.