1Ne nam, oh Gospod, ne nam, temveč daj slavo svojemu imenu zaradi svojega usmiljenja in zaradi svoje resnice.
2Zakaj bi pogani govorili: »Kje je sedaj njihov Bog?«
3Toda naš Bog je v nebesih; storil je, karkoli mu ugaja.
4Njihovi maliki so srebro in zlato, delo človeških rok.
5Imajo usta, toda ne govorijo; imajo oči, toda ne vidijo;
6imajo ušesa, toda ne slišijo; imajo nosove, toda ne duhajo,
7imajo roke, toda ne prijemajo; imajo stopala, toda ne hodijo niti ne govorijo skozi svoje grlo.
8Tisti, ki jih delajo, so jim podobni, tako je vsak, kdor zaupa vanje.
9Oh Izrael, zaupaj v Gospoda; on je njihova pomoč in njihov ščit.
10Oh hiša Aronova, zaupaj v Gospoda; on je njihova pomoč in njihov ščit.
11Vi, ki se bojite Gospoda, zaupajte v Gospoda; on je njihova pomoč in njihov ščit.
12Gospod se nas zaveda; on nas bo blagoslovil, blagoslovil bo Izraelovo hišo, blagoslovil bo Aronovo hišo.
13Blagoslovil bo tiste, ki se bojijo Gospoda, tako male kakor velike.
14Gospod vas bo bolj in bolj povečeval, vas in vaše otroke.
15Vi ste blagoslovljeni od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.
16Nebesa, celó nebesa so Gospodova, toda zemljo je dal človeškim otrokom.
17Mrtvi ne hvalijo Gospoda niti kdorkoli, ki gre dol v tišino.
18Toda mi bomo blagoslavljali Gospoda od tega časa dalje in na vékomaj. Hvalíte Gospoda.