1§ Ob tistem času je Herod, vladar četrtinskega dela province, slišal o Jezusovem slôvesu
2in rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik. Obujen je od mrtvih in zato so se v njem naznanila mogočna dela.«
3Kajti Herod je prijel Janeza in ga zvezal ter ga posadil v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa.
4Kajti Janez mu je rekel: »Zate ni zakonito, da jo imaš.«
5Ko pa ga je skušal usmrtiti, se je zbal množice, ker so ga šteli za preroka.
6Toda ko je bil Herodov rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred njimi in se dopadla Herodu.
7Nakar ji je ta s prisego obljubil dati, karkoli bi prosila.
8In ona je, prej poučena od svoje matere, rekla: »Daj mi tukaj, na velikem pladnju, glavo Janeza Krstnika.«
9In kralju je bilo žal. Kljub temu je zaradi prisege in teh, ki so z njim sedeli pri obedu, velel, da naj ji bo dana.
10In poslal je ter v ječi obglavil Janeza.
11In njegova glava je bila prinesena na velikem pladnju ter dana gospodični in ona jo je odnesla svoji materi.
12In prišli so njegovi učenci in vzeli telo ter ga pokopali in odšli ter povedali Jezusu.
13Ko je Jezus slišal o tem, je od tam z ladjo ločeno odplul v zapuščen kraj. In ko je množica slišala o tem, mu je peš sledila iz mest.
14§ In Jezus je odšel naprej in zagledal veliko množico in bil prevzet s sočutjem do njih in ozdravil njihove bolne.
15In ko je bil večer, so k njemu prišli njegovi učenci, rekoč: »To je zapuščen kraj in čas je sedaj potekel. Pošlji množico proč, da bodo lahko šli v vasi in si kupili živeža.«
16Toda Jezus jim je rekel: »Ni jim treba oditi proč, vi jim dajte jesti.«
17In rekli so mu: »Mi imamo tukaj samo pet hlebov in dve ribi.«
18Rekel je: »Prinesite jih sèm k meni.«
19In velel je množici, naj séde na travo in vzel je pet hlebov ter dve ribi in zroč k nebu, je blagoslovil in razlomil ter hlebe dal svojim učencem, učenci pa množici.
20In vsi so jedli in bili nasičeni in od odlomkov, ki so ostali, so pobrali dvanajst polnih košar.
21In teh, ki so jedli, je bilo okoli pet tisoč mož, poleg žensk in otrok.
22§ In Jezus je svoje učence nemudoma primoral, naj stopijo na ladjo in da gredo pred njim na drugo stran, sam pa je medtem odpustil množice.
23In ko je odpustil množice, je sam posebej odšel na goro, da moli. In ko je prišel večer, je bil tam sam.
24Toda ladja je bila sedaj na sredi morja, premetavana z valovi, kajti bil je nasproten veter.
25In ob četrti nočni straži je Jezus šel proti njim, hodeč po morju.
26In ko so ga učenci zagledali hoditi po morju, so bili prestrašeni, rekoč: »To je duh.« In od strahu so zakričali.
27Toda Jezus jim je nemudoma spregovoril, rekoč: »Bodite dobre volje, jaz sem, ne bojte se.«
28In Peter mu je odgovoril ter rekel: »Gospod, če si ti, mi zaukaži po vodi priti k tebi.«
29In on je rekel: »Pridi.« In ko je Peter prišel dol iz ladje, da pride k Jezusu, je hodil po vodi.
30Toda ko je videl silovitost vetra, je bil prestrašen. In ko se je začel utapljati, je zavpil, rekoč: »Gospod, reši me.«
31In Jezus je takoj iztegnil svojo roko ter ga prijel in mu rekel: »Oh ti maloveren, zakaj si podvomil?«
32In ko sta prišla na ladjo, je veter ponehal.
33Potem so prišli oni, ki so bili na ladji in ga oboževali, rekoč: »Resnično, ti si Božji Sin.«
34In ko so se prepeljali, so prišli v deželo Genezaret.
35In ko so ljudje tega kraja dobili spoznanje o njem, so razposlali v vso to pokrajino naokoli in privedli k njemu vse, ki so bili bolni,
36in rotili so ga, da bi se lahko samo dotaknili obšiva njegove obleke in prav vsi, ki so se ga dotaknili, so postali popolnoma zdravi.