1Spomni se, oh Gospod, kaj je prišlo nad nas. Preudari in poglej našo grajo.
2Naša dediščina je obrnjena k tujcem, naše hiše k neznancem.
3Sirote smo in brez očeta, naše matere so kakor vdove.
4Svojo vodo smo pili za denar; naš les nam je prodan.
5Naši vratovi so pod preganjanjem. Trudimo se, pa nimamo počitka.
6Roko smo izročili k Egipčanom in k Asircem, da bi bili nasičeni s kruhom.
7Naši očetje so grešili in jih ni in mi smo nosili njihove krivičnosti.
8Služabniki so vladali nad nami. Nikogar ni, da bi nas osvobodil iz njihove roke.
9Svoj kruh smo prinašali z nevarnostjo za svoja življenja, zaradi meča iz divjine.
10Naša koža je bila črna kakor peč zaradi strašne lakote.
11Posiljevali so ženske na Sionu in device v Judovih mestih.
12Z njihovo roko so obesili prince. Obrazi starešin niso bili spoštovani.
13Zajeli so mladeniče, da meljejo in otroci so padali pod lesom.
14Starešine so odšli od velikih vrat, mladeniči od svoje glasbe.
15Veselje našega srca je prenehalo, naš ples je obrnjen v žalovanje.
16Krona je padla iz naše glave. Gorje nam, da smo grešili!
17Zaradi tega peša naše srce, zaradi teh stvari so zatemnjene naše oči.
18Zaradi gore Sion, ki je zapuščena, lisice hodijo po njej.
19Ti, oh Gospod, ostajaš na veke, tvoj prestol od roda do roda.
20Zakaj nas pozabljaš na veke in nas zapuščaš za tako dolgo?
21Obrni nas k sebi, oh Gospod in mi bomo obrnjeni; obnovi naše dni kakor od davnine.
22Toda popolnoma si nas zavrgel. Zelo si ogorčen zoper nas.