1Toda Job je odgovoril in rekel:
2»Oh, da bi bila moja žalost temeljito stehtana in moja katastrofa skupaj položena na tehtnico!
3Kajti sedaj bi bila ta težja kakor morski pesek. Zato so moje besede požrte.
4Kajti puščice Vsemogočnega so znotraj mene, njihov strup vpija mojega duha. Strahote od Boga se postrojujejo zoper mene.
5Mar divji osel riga, kadar jé travo? Mar muka vol nad svojo krmo?
6Mar se lahko to, kar je neokusno, jé brez soli? Ali je sploh kaj okusa v jajčnem beljaku?
7Stvari, ki se jih moja duša ni hotela dotikati, so kakor moja hrana žalosti.
8Oh, da bi lahko imel svojo zahtevo in da bi mi Bog zagotovil stvar, po kateri hrepenim!
9Celo da bi to ugajalo Bogu, da me uniči, da bi popustil svojo roko in me odrezal!
10Potem bi vendar imel tolažbo; da, otrdil bi se v bridkosti. Naj mi ne prizanese, kajti nisem prikrival besed Svetega.
11Kaj je moja moč, da bi upal? Kaj je moj konec, da bi podaljšal svoje življenje?
12Mar je moja moč moč kamnov? Ali je moje meso iz brona?
13Mar ni moja pomoč v meni? In ali je modrost popolnoma pregnana od mene?
14Tistemu, ki peša, naj bi bilo izkazano usmiljenje od njegovega prijatelja, toda on zapušča strah Vsemogočnega.
15Moji bratje so varljivo postopali kakor potok in kakor tok potokov so prešli,
16ki so potemneli zaradi razloga ledu in na katerih je skrit sneg.
17Kadar se ogrejejo, izginejo. Ko je vroče, so použiti iz svojega kraja.
18Steze njihove poti so obrnjene stran; gredo v nič in izginejo.
19Krdela iz Temá so gledala, skupine iz Sabe so čakale nanje.
20Zbegani so bili, ker so upali. Prišli so tja in bili osramočeni.
21Kajti sedaj ste nič, vidite moje zavračanje in ste prestrašeni.
22Mar sem rekel: ›Prinesite k meni?‹ ali ›Dajte mi nagrado iz svojega imetja?‹
23ali: ›Osvobodite me pred sovražnikovo roko?‹ ali ›Odkupite med pred roko mogočnega?‹
24Účite me in držal bom svoj jezik in dajte mi razumeti, kje sem se motil.
25Kako prepričljive so prave besede! Toda kaj vaše razpravljanje ošteva?
26Mar si domišljate, da grajate besede in govore tistega, ki je obupan, ki so kakor veter?
27Da, vi nadvladate osirotelega in kopljete jamo za svojega prijatelja.
28Zdaj torej bodite zadovoljni. Poglejte name, kajti to vam je očitno, če lažem.
29Vrnite se, prosim vas, naj to ne bo krivičnost. Da, ponovno se vrnite, moja pravičnost je v tem.
30Mar je na mojem jeziku krivičnost? Ne more moj okus razločevati sprevrženih stvari?