1Tudi ob tem moje srce trepeta in je premaknjeno iz svojega mesta.
2Pozorno prisluhnite hrupu njegovega glasu in zvoku, ki gre iz njegovih ust.
3Tega usmerja pod celotnim nebom in svoje bliskanje do koncev zemlje.
4Za tem rjovi glas. Grmi z glasom svoje odličnosti in ne bo jih zadržal, ko se zasliši njegov glas.
5Bog s svojim glasom čudovito grmi. Dela velike stvari, ki jih ne moremo doumeti.
6Kajti snegu pravi: ›Bodi na zemlji,‹ podobno majhnemu dežju in velikemu dežju njegove moči.
7Pečati roko vsakega človeka, da bi vsi ljudje lahko poznali njegovo delo.
8Potem gredo živali v brloge in ostanejo na svojih mestih.
9Iz juga prihaja vrtinčast veter in mraz iz severa.
10Z dihom Boga je dana zmrzal in širina vodá je omejena.
11Tudi z namakanjem obtežuje debel oblak. Razpršuje svoj svetli oblak.
12Ta je obrnjen ob njegovih nasvetih, da lahko naredijo karkoli jim zapoveduje na obličju zemeljskega [kroga] na zemlji.
13Povzroča mu, da pride, bodisi za grajanje ali za njegovo deželo ali za usmiljenje.
14Prisluhni temu, oh Job. Stoj mirno in preudari čudovita Božja dela.
15Ali veš, kdaj jih je Bog razporedil in svetlobi svojega oblaka velel, da zasije?
16Mar poznaš izravnavanja oblakov, čudovita dela njega, ki je popoln v spoznanju?
17Kako so tvoje obleke tople, ko z južnim vetrom umiri zemljo?
18Ali si ti z njim razprostrl nebo, ki je močno in kakor staljeno zrcalo?
19Pouči nas, kaj mu bomo rekli, kajti svojega govora ne moremo urediti zaradi teme.
20Mar mu bo povedano, da jaz govorim? Če človek govori, bo zagotovo požrt.
21Sedaj ljudje ne vidimo svetle svetlobe, ki je v oblakih, toda veter gre mimo in jih očisti.
22Lepo vreme prihaja iz severa. Z Bogom je strašno veličanstvo.
23Glede Vsemogočnega, ne moremo ga srečati. Odličen je v moči, v sodbi in v obilici pravice. Ne bo prizadel.
24Ljudje se ga zato bojijo. Ne ozira se na nobenega od tistih, ki so modrega srca.«