1Elihú je poleg tega spregovoril in rekel:
2»Mar misliš, da je to pravilno, da govoriš: ›Moja pravičnost je večja kakor Božja?‹
3Kajti praviš: ›Kakšna prednost ti bo to?‹ in ›Kakšno korist bom imel, če bom očiščen pred svojim grehom?‹
4Odgovoril ti bom in tvojim družabnikom s teboj.
5Poglej v nebo in glej. Ogleduj oblake, ki so višje kakor ti.
6Če grešiš, kaj delaš zoper njega? Ali če so tvoji prestopki pomnoženi, kaj mu delaš?
7Če si pravičen, kaj mu daješ? Ali kaj on prejema iz tvoje roke?
8Tvoja zlobnost lahko prizadene človeka, kakor si ti in tvoja pravičnost lahko koristi človeškemu sinu.
9Zaradi množice zatiranj povzročajo zatiranim, da kričijo. Vpijejo zaradi lakta mogočnega.
10Toda nihče ne pravi: ›Kje je Bog, moj stvarnik, ki daje pesmi ponoči,
11ki nas uči več kakor zemeljske živali in nas dela modrejše kakor perjad neba?‹
12Tam vpijejo, toda nihče ne daje odgovora zaradi ponosa zlobnežev.
13Bog zagotovo ne bo slišal prazne reči niti se Vsemogočni na to ne bo oziral.
14Čeprav praviš, da ga ne boš videl, je vendar sodba pred njim, zato zaupaj vanj.
15Toda sedaj, ker to ni tako, je obiskal v svoji jezi, vendar on tega v veliki skrajnosti ne pozna.
16Job zato svoja usta zaman odpira. Besede množi brez spoznanja.«