1Zatorej Job, prosim te, prisluhni mojim govorom in prisluhni vsem mojim besedam.
2Glej, sedaj sem odprl svoja usta, moj jezik je spregovoril v mojih ustih.
3Moje besede bodo iz iskrenosti mojega srca in moje ustnice bodo jasno izgovarjale spoznanje.
4Božji Duh me je naredil in dih Vsemogočnega mi je dal življenje.
5Če mi lahko odgovoriš, uredi svoje besede pred menoj. Vstani.
6Glej, jaz sem glede na tvojo željo namesto Boga. Tudi jaz sem oblikovan iz ila.
7Glej, moja strahota te ne bo prestrašila niti ne bo moja roka težka na tebi.
8Zagotovo si govoril v mojem slišanju in slišal sem glas tvojih besed, rekoč:
9›Čist sem, brez prestopka, nedolžen sem niti v meni ni krivičnosti.
10Glej, zoper mene najde priložnosti, šteje me za svojega sovražnika,
11moja stopala polaga v klade, zaznamuje vse moje steze.‹
12Glej, v tem nisi pravičen. Odgovoril ti bom, da je Bog večji kakor človek.
13Zakaj se prepiraš zoper njega? Kajti on ne daje računa o katerikoli izmed svojih zadev.
14Kajti Bog govori enkrat, da, dvakrat, vendar človek tega na zazna.
15V sanjah in v videnju ponoči, ko na ljudi pade globoko spanje, v dremanjih na postelji.
16Takrat on odpira ljudem ušesa in pečati njihovo poučevanje,
17da bi lahko odvrnil človeka od njegovega namena in pred človekom skril ponos.
18Njegovo dušo zadržuje pred jamo in njegovo življenje pred pogubo z mečem.
19Okaran je tudi z bolečino na svoji postelji in množica njegovih kosti z močno bolečino,
20tako da njegovo življenje prezira kruh in njegova duša okusno hrano.
21Njegovo meso je použito, da ga ni moč videti in njegove kosti, ki jih ni bilo videti, štrlijo ven.
22Da, njegova duša se približuje grobu in njegovo življenje k uničevalcem.
23Če bo z njim poslanec, tolmač, eden med tisočimi, da pokaže človeku njegovo poštenost,
24potem mu je on milostljiv in pravi: ›Osvobodi ga pred pogrezanjem dol k jami. Našel sem odkupnino.‹
25Njegovo meso bo mladostnejše kakor otrokovo. Vrnil se bo k dnem svoje mladosti.
26Molil bo k Bogu in mu bo naklonjen in z radostjo bo videl njegov obraz, kajti človeku bo povrnil njegovo pravičnost.
27On pogleda na ljudi in če kdorkoli reče: ›Grešil sem in izkrivljal to, kar je bilo pravilno, pa mi to ni koristilo,
28bo njegovo dušo osvobodil pred pogrezanjem v jamo in njegovo življenje bo videlo svetlobo.‹
29Glej, vse te stvari Bog pogosto dela s človekom,
30da njegovo dušo privede nazaj iz jame, da bi bil razsvetljen s svetlobo živih.
31Dobro pazi, oh Job, prisluhni mi. Umolkni in jaz bom govoril.
32Če mi imaš karkoli reči, mi odgovori. Govori, kajti želim te opravičiti.
33Če ne, mi prisluhni. Umolkni in učil te bom modrosti.«