1Divjina in samoten kraj bosta vesela zaradi njih in puščava se bo razveseljevala in cvetela kakor vrtnica.
2Ta bo obilno cvetela in se razveseljevala, celo z radostjo in petjem. Dana ji bo slava Libanona, odličnost Karmela in Šaróna. Gledali bodo Gospodovo slavo in odličnost našega Boga.
3Ojačajte šibke roke in okrepite slabotna kolena.
4Recite tistim, ki so boječega srca: »Bodite močni, ne bojte se. Glejte, vaš Bog bo prišel z maščevanjem, celó Bog s povračilom; prišel bo in vas rešil.
5Potem bodo oči slepega odprte in ušesa gluhega bodo odmašena.
6Potem bo hromi človek poskakoval kakor jelen in jezik nemega bo pel, kajti v divjini bodo izbruhnile vode in vodotoki v puščavi.
7Izsušena tla bodo postala ribnik in žejna dežela izviri vodá. V prebivališču zmajev, kjer vsak leži, bo trava s trstjem in ločjem.
8Tam bo glavna cesta in pot in ta bo imenovana ›Pot svetosti;‹ nečisti ne bo šel preko nje, temveč bo ta zanje same. Popotniki, čeprav bedaki, ne bodo zgrešili na njej.
9Tam ne bo nobenega leva niti katerakoli sestradana zver ne bo šla nanjo, tam je ne bo najti; temveč bodo tam hodili odkupljeni.
10Vrnili se bodo Gospodovi odkupljenci in prišli k Sionu s pesmimi in večno radostjo na svojih glavah. Dosegli bodo radost in veselje, bridkost in vzdihovanje pa bosta zbežala proč.