1Jaz torej, Gospodov jetnik, vas rotim, da živite vredno Božjemu pozivu, s katerim ste poklicani,
2z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajte drug drugega v ljubezni
3in prizadevajte si ohraniti enotnost Duha z vezjo miru.
4Obstaja eno telo in en Duh, točno tako kot ste poklicani v enem upanju vaše poklicanosti;
5en Gospod, ena vera, en krst,
6en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vas vseh.
7Toda vsakomur izmed nas je dana milost glede na mero Kristusovega daru.
8Zatorej pravi: ›Ko se je povzpel gor na višavo, je odpeljal ujeto ujetništvo in dal darove ljudem.‹
9(Torej, da se je povzpel, kaj je to razen, da se je tudi najprej spustil v nižje dele zemlje?
10§ On, ki se je spustil, je tudi isti, ki se je povzpel daleč nad vsa nebesa, da bi lahko izvršil vse stvari.)
11In dal je nekatere apostole in nekatere preroke in nekatere evangeliste in nekatere pastirje in učitelje;
12za izpopolnjevanje svetih, za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa;
13dokler mi vsi ne pridemo k enotnosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega človeka, do mere postave Kristusove polnosti.
14Tako odslej ne bomo več otroci, premetavani sem ter tja in prenašani okoli z vsakim vetrom nauka, s človeško pretkanostjo in spretno prekanjenostjo, s čimer oni prežijo, da bi zavedli;
15temveč, ker govorimo resnico v ljubezni, lahko v vseh stvareh rastemo vanj, ki je glava, celó Kristus,
16iz katerega celotno telo, primerno združeno skupaj in strnjeno s tem, kar vsak sklep oskrbuje, glede na dejavno delovanje po meri vsakega dela, omogoča rast telesa v izgrajevanje sebe v ljubezni.
17To torej pravim in pričujem v Gospodu, da odslej ne živite, kakor živijo drugi pogani, v ničevosti svojega uma,
18ki imajo zatemnjeno razumevanje, odtujeni so od Božjega življenja preko nevednosti, ki je v njih, zaradi slepote njihovega srca;
19ki so se prek svojega občutka predali v pohotnost, da s pohlepom počenjajo vso nečistost.
20Toda vi se niste tako učili Kristusa,
21če je tako, da ste ga slišali in ste bili po njem poučeni, kakor je resnica v Jezusu;
22da glede na prejšnje vedênje odložite starega človeka, ki je pokvarjen glede varljivih poželenj;
23in bodite obnovljeni v duhu svojega uma;
24in da si oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in resnični svetosti.
25Zatorej zavračajte laganje in vsak [naj] govori resnico s svojim bližnjim, kajti mi smo udje drug drugega.
26§ Bodite jezni in ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašim besom
27niti ne dajajte prostora hudiču.
28Kdor je kradel, naj ne krade več, temveč naj se raje trudi in s svojimi rokami dela stvar, ki je dobra, da bo imel [kaj] dati tistemu, ki potrebuje.
29Nobenemu umazanemu govoru ne dopustite iziti iz svojih ust, temveč to, kar je dobro, v prid izgrajevanju, da lahko nudi milost poslušalcem.
30In ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste zapečateni za dan odkupitve.
31Naj bo vsa grenkoba in bes in jeza in razgrajanje ter zlo govorjenje vzdignjeno od vas z vso zlobnostjo [vred];
32in bodite prijazni drug do drugega, nežnega srca, odpuščajoč drug drugemu, celó kakor je Bog zaradi Kristusa odpustil vam.