1Starešina srčno ljubljenemu Gaju, ki ga ljubim v resnici.
2Ljubljeni, nad vsemi stvarmi si najbolj želim, da bi ti lahko uspeval in bil zdrav, celó kakor uspeva tvoja duša.
3Kajti silno sem se razveselil, ko so prišli bratje in pričevali o resnici, ki je v tebi, celó kako živiš v resnici.
4Nimam večjega veselja, kakor da slišim, da moji otroci živijo v resnici.
5Ljubljeni, zvesto delaš, karkoli delaš bratom in tujcem,
6ki so pred cerkvijo nosili pričevanje o tvoji ljubezni. Katerim, če jim pomagaš na poti na bogaboječ način, boš storil prav,
7zato ker so odšli zaradi njegovega imena in ničesar niso jemali od poganov.
8Take bi morali torej sprejemati, da bi lahko postali sopomočniki k resnici.
9Pisal sem cerkvi, toda Diotréf, ki ima med njimi rad premoč, nas ne sprejema.
10Zatorej, če pridem, se bom spomnil njegovih dejanj, ki jih počne, ko proti nam žlobudra s hudobnimi besedami, in ni zadovoljen s tem niti sam ne sprejema bratov in prepoveduje tem, ki bi jih hoteli in jih izganja iz cerkve.
11Ljubljeni, ne sledi temu, kar je hudobno, temveč temu, kar je dobro. Kdor dela dobro, je od Boga; kdor pa dela hudobno, ni videl Boga.
12Demetrij ima dober glas od vseh ljudi in od same resnice; da, in tudi mi pričujemo; in veš, da je naše pričevanje resnično.
13Mnogo stvari sem imel napisati, toda nočem ti pisati s črnilom in peresom,
14temveč zaupam, da te bom v kratkem videl in spregovorila bova iz obličja v obličje. Mir ti bodi. Pozdravljajo te naši prijatelji. Pozdravi prijatelje po imenu.