1{Načelniku godbe; kakor ‚Ne pogubi!‘ Psalm Asafov in pesem.} Slavimo te, o Bog, slavimo; ker blizu je ime tvoje, čuda tvoja se oznanjajo.
2Zakaj „ko pride določeni čas, jaz bom sodil pravično.
3Raztaja se zemlja in vsi prebivalci njeni – jaz sem utrdil stebre njene“. (Sela.)
4Govorim prevzetnikom: Nikar se ne ponašajte! in krivičnikom: Ne dvigajte rogov!
5Ne dvigajte visoko rogov svojih, ne govorite drzno s trdim vratom.
6Zakaj ne od vzhoda, ne od zahoda, tudi ne od puščave ne pride povišanje.
7Marveč Bog je sodnik: tega poniža, onega poviša.
8Kajti čaša je v roki Gospodovi in se peni od vina, polna je mešanice, in iz nje on naliva: še njeno goščo bodo srkajoč pili vsi krivičniki na zemlji.
9Jaz pa bom oznanjal vekomaj, prepeval psalme Bogu Jakobovemu.
10In vse rogove polomim brezbožnikom; zvišajo pa se naj rogovi pravičnikom.