1{Psalm Davidov; pesem pri posvečevanju hiše njegove.} Poveličeval te bom, Gospod, ker si me povzdignil in nisi dal sovražnikom mojim radovati se nad mano.
2Gospod, Bog moj, ko sem vpil k tebi, si me ozdravil.
3Gospod, izpeljal si iz kraja mrtvih dušo mojo, ohranil me živega izmed njih, ki padajo v jamo.
4Pojte psalme Gospodu, svetniki njegovi, in slavite spomin svetosti njegove.
5Kajti jeza njegova je le za trenotek, dobrota njegova pa za ves vek; jok se pač zvečer naseli, a zjutraj so spevi veseli.
6Jaz pa sem govoril v sreči svoji: Ne omahnem vekomaj.
7Gospod, po blagovoljnosti svoji si storil, da je trdno stala gora moja; ko si pa skril obličje svoje, sem bil izbegan.
8K tebi sem klical, Gospod, in Gospoda sem milo prosil:
9Kaj pridobiš v moji krvi, ko pojdem doli v jamo? ali te bo prah slavil? bode li oznanjal resnico tvojo?
10Čuj, o Gospod, in usmili se me, Gospod, bodi mi pomočnik!
11Izpreobrnil si mi jok moj v ples, razpasal si raševnik moj in opasal me z radostjo,
12da ti prepeva slava moja in ne umolkne. Gospod, Bog moj, hvalil te bom vekomaj.