1{Zlata pesem Davidova.} Varuj me, Bog mogočni, ker v tebi iščem zavetja.
2Gospodu govorim: Ti si mi Gospod, ni sreče zame zunaj tebe;
3in svetnikom, ki so na zemlji: To so slavni, v katerih je vse veselje moje.
4Mnoge bodo bolečine tistih, ki hité za drugim bogom; daroval ne bom njih krvavih daritev, ne jemal njih imen na ustne svoje.
5Gospod je delež posesti moje in mojega keliha; ti vzdržuješ odmerjeno mi dediščino.
6Merilne vrvi so mi padle v prekrasnih krajih, res, dobil sem prelepo dediščino.
7Slavil bom Gospoda, ki mi je dobro svetoval: tudi po noči me poučujejo obisti moje.
8Predočujem si Gospoda neprestano; ker je na desnici moji, ne omahnem.
9Tega se veseli srce moje in raduje se slava moja, tudi meso moje bo počivalo brez skrbi.
10Ker ne zapustiš duše moje v državi smrti, ne daš, da vidi ljubljenec tvoj trohnobo.
11Daš mi spoznati življenja stezo: najslajših radosti obilica je pred obličjem tvojim, polno milin v desnici tvoji vekomaj.