1{Načelniku godbe. Psalm Davidov.} Nespametnež govori v srcu svojem: Ni Boga. Izprijeni so, ostudno je, kar počenjajo, ni ga, ki bi delal dobro.
2Gospod je pogledal iz nebes na sinove človeške, da bi videl, je li kateri razumen, je li kdo, ki išče Boga.
3Vsi so odstopili, vsi skupaj so se pokazili; ni ga, ki bi delal dobro, enega samega ne.
4Nimajo li nič spoznanja vsi, ki delajo krivico? ki žro ljudstvo moje, kakor da jedo kruh, in Gospoda ne kličejo.
5Tu se preplašijo od groze, ker Bog je na strani pravičnemu rodu.
6Sklep siromaka sramotite, seveda! ker Gospod je zavetje njegovo.
7O da bi prišlo s Siona zveličanje Izraelovo! Ko bo Gospod nazaj peljal iz sužnosti ljudstvo svoje, radoval se bo Jakob, veselil se Izrael.