1{Pesem stopinj.} Ko je Gospod nazaj peljal jetnike sionske, nam je bilo kakor v sanjah.
2Tedaj so se smeha napolnila usta naša in jezik naš z radostnim petjem. Tedaj so rekli med pogani: Veličastne reči je ž njimi storil Gospod!
3Veličastne reči je storil z nami Gospod, veseli smo bili!
4Pripelji nazaj, o Gospod, jetnike naše kakor potoke v suho deželo!
5Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.
6Kdorkoli hodi semtertja z jokom, noseč seme za setev, vrne se domov z glasnim petjem, noseč snope svoje.