1Bil je neki mož z Efraimskega gorovja, po imenu Miha.
2Ta reče materi svoji: Tistih tisoč in sto srebrnikov, ki so ti bili ukradeni in si zaradi njih izrekla kletev in to si govorila na moja ušesa – glej, tisto srebro je pri meni, jaz sem si ga vzel. In mati njegova reče: Blagoslovljen bodi, sin moj, od Gospoda!
3In povrnil je tistih tisoč in sto srebrnikov materi svoji. In mati njegova reče: Posvetila sem res to srebro Gospodu iz roke svoje za sina svojega, da se naredi rezana in ulita podoba; in zdaj ti ga povrnem.
4In povrnil je srebro materi svoji. Mati njegova pa vzame dvesto srebrnikov in jih da zlatarju, ki naredi iz njih rezano in ulito podobo; in ta je bila v Mihovi hiši.
5In Miha je imel hišo božjo in je napravil naramnik in hišne bogove in posvetil enega sinov svojih, da mu je bil duhovnik.
6V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.
7In bil je mladenič iz Betlehema Judovega, rodovinske lasti Judove, ki je bil levit in je prebival ondi.
8Ta mož odide iz mesta, iz Betlehema Judovega, da se nastani, kjer dobi priliko. In ko potuje, pride na gorovje Efraimsko k hiši Mihovi.
9In Miha ga vpraša: Odkod greš? Odgovori mu: Levit sem iz Betlehema Judovega in potujem, da se nastanim, kjer dobim priliko.
10In Miha mu reče: Ostani pri meni in mi bodi oče in duhovnik, in dam ti na leto deset srebrnikov in obleko in živež tvoj. Levit torej vstopi
11in privoli ostati pri možu; in mladenič mu je bil kakor eden sinov njegovih.
12In Miha je posvetil levita, da mu bodi duhovnik; in bival je v hiši Mihovi.
13Miha pa je rekel: Sedaj vem, da mi bo Gospod dobro storil, ker mi je levit za duhovnika.