1Beseda, ki jo je govoril Jeremija prorok Baruhu, sinu Nerijevemu, ko je pisal v knjigo te besede iz ust Jeremijevih, v četrtem letu Jojakima, sinu Josijevega, kralja Judovega, rekoč:
2Tako pravi Gospod, Bog Izraelov, zastran tebe, Baruh:
3Ti govoriš: Gorje meni! ker Gospod je pridel togo žalosti moji; utrujen sem v zdihovanju svojem in ne najdem pokoja.
4Tako mu boš govoril: Glej, kar sem sezidal, podiram, in kar sem vsadil, rujem, in to po vsej deželi.
5In ti bi iskal sebi velikih reči? Ne išči jih! zakaj, glej, jaz pripeljem nesrečo nad vse meso, govori Gospod; tebi pa dam dušo tvojo za plen v vseh krajih, kamorkoli pojdeš.