1Ne bodi vam srce plašno. Verujte v Boga, tudi v mene verujte.
2V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. Če bi ne bilo, bi vam bil povedal; kajti grem pripravljat vam prostora!
3In ko odidem in vam pripravim prostor, pridem zopet in vas vzamem k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.
4In kam jaz grem, veste, tudi pot veste.
5Reče mu Tomaž: Gospod, ne vemo, kam greš, in kako moremo vedeti pot?
6Veli mu Jezus: Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.
7Ko bi bili mene spoznali, bi poznali tudi Očeta mojega. In odsihdob ga poznate, in videli ste ga.
8Reče mu Filip: Gospod, pokaži nam Očeta, in dosti je nam.
9Jezus mu dé: Toliko časa sem z vami, in nisi me spoznal, Filip? Kdor je mene videl, je videl Očeta; in kako ti praviš: Pokaži nam Očeta?
10Ne veruješ li, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki jih vam jaz pravim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, ki v meni prebiva, on vrši dela svoja.
11Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa ne, verujte mi vsaj zavoljo teh del.
12Resnično, resnično vam pravim: Kdor veruje v mene, bo tudi on vršil dela, ki jih jaz delam, in bo vršil še večja od teh: kajti jaz grem k Očetu.
13In karkoli boste prosili v mojem imenu, to bom storil, da bo oslavljen Oče v Sinu.
14Če boste kaj prosili v mojem imenu, jaz bom storil.
15Ako me ljubite, boste izpolnjevali zapovedi moje.
16In jaz bom prosil Očeta, in drugega Tolažnika vam dá, da ostane z vami vekomaj,
17Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ga tudi ne pozna; vi ga pa poznate, ker pri vas prebiva, in bode v vas.
18Ne pustim vas sirot, pridem k vam.
19Še malo, in svet me več ne bo videl, a vi me boste videli: ker jaz živim, boste tudi vi živeli.
20Tisti dan spoznate, da sem jaz v Očetu svojem, in vi v meni, in jaz v vas.
21Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj, in jaz ga bom ljubil in mu razodenem sebe.
22Reče mu Juda (ne Iškariot): Gospod, kaj se je zgodilo, da hočeš sebe razodeti nam in ne svetu?
23Jezus odgovori in mu reče: Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil, in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem.
24Kdor me ne ljubi, mojih besed ne izpolnjuje; in beseda, ki jo slišite, ni moja, marveč Očeta, ki me je poslal.
25To sem vam govoril, dokler sem z vami.
26Tolažnik pa, sveti Duh, ki ga pošlje Oče v imenu mojem, on vas bo vse učil in vas spominjal vsega, kar sem vam povedal.
27Mir vam zapuščam, mir svoj vam dajem; ne dajem vam jaz, kakor daje svet. Ne bodi vam srce plašno in boječe.
28Slišali ste, da sem vam jaz rekel: Grem, a zopet pridem k vam. Ko bi me ljubili, bi se veselili, da grem k Očetu; kajti Oče je večji od mene.
29In sedaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, kadar se zgodi.
30Ne bom veliko več govoril z vami: prihaja namreč vojvoda tega sveta, a na meni nima ničesar;
31ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in kakor mi je Oče zapovedal, tako delam. Vstanite, pojdite odtod!