1Tako pravi Gospod: Pazite na pravico in strezite pravičnosti! kajti skoraj pride zveličanje moje in pravičnost moja se razodene.
2Blagor človeku, ki dela to, in sinu človekovemu, ki se trdno drži tega: ki hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in varuje roko svojo, da bi ne storil nič zlega.
3Inozemec pa, ki se je pridružil Gospodu, naj ne govori, rekoč: Gospod me gotovo loči od svojega ljudstva; in skopljenec ne govóri: Glej, jaz sem suho drevo.
4Zakaj tako govori Gospod o skopljencih, ki spoštujejo sobote moje in volijo to, kar mene veseli, in trdno drže zavezo mojo:
5njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora in ime boljše mimo sinov in hčer; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi.
6Inozemce pa, ki so se pridružili Gospodu, da mu strežejo in da ljubijo ime Gospodovo, da mu bodo hlapci: kdorkoli hrani soboto, da bi je ne oskrunil, in kateri trdno drže zavezo mojo,
7nje tudi pripeljem h gori svetosti svoje in jih razveselim v molitveni hiši svoji, njih žgalne in klalne daritve bodo prijetne na oltarju mojem. Kajti hiša moja se bo imenovala dom molitve vsem ljudstvom.
8Gospod Jehova, ki zbira razkropljence Izraelove, govori: Še druge bom zbral k njemu, k zbranim njegovim.
9Vse živali poljske, pridite jest, vsa živad v gozdu!
10Njegovi čuvaji so slepi, vsi so brez spoznanja; kolikor jih je, so nemi psi, ki ne morejo lajati; sanjajoč ležé, ljubijo spanje.
11In tisti psi so požrešni, ne vedo, kdaj so siti; in to so pastirji! Niso zmožni kaj razumeti, vsi se obračajo na svojo pot, vsak se žene za svojim dobičkom od vseh strani:
12„Pridite, vina vzamem, in izpirali si bomo grlo s pijačo opojno; in jutrišnji dan bodi današnjemu podoben in še veliko boljši!“